Slovenija

V razpravi o priporočilih glede ugotovitev računskega sodišča poslanci vztrajajo pri že znanih stališčih

Poslanci danes razpravljajo o predlogu priporočila vladi v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme. Medtem ko poslanci strank, ki so predlagale sejo, opozarjajo na nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, pa v koalicijskih vrstah vidijo sejo kot predstavo za javnost.

Izredno sejo so zahtevale poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB. Robert Pavšič (LMŠ) je v imenu predlagateljev seje ocenil, da je poročilo računskega sodišča veliko več od samega pregleda postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme, pač pa kaže na vladno divjanje ob epidemiji in razgalja vladno razumevanje oblasti, uzurpacijo predpisov in inštitucij. Vlado krivi ne le za oškodovanje javnih financ za lastne interese, ampak tudi za vse posledice, ki so nastale zaradi finančne ozkoglednosti.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Simona Zajca predlagana priporočila vladi ne odražajo dejanskega stanja in spregledajo bistvo revizijskega poročila. Kot je opozoril, je bila primarna težava pri nabavah v uporabnosti takrat obstoječih predpisov, ki niso omogočali učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb, poleg tega je aktualna vlada začela delovati v času polnega razmaha covida-19, torej v izrednih razmerah.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila, da ob vladni primopredaji marca lani količina zaščitne opreme v skladiščih ni zadoščala niti za zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele vseh ostalih, ki so bili izpostavljeni tveganju okužbe. Čeprav je poročilo računskega sodišča zajemalo tudi ravnanje vlade Marjana Šarca, so predlagatelji današnje seje DZ na to povsem pozabili, je izpostavila Jerajeva. Po njeni oceni je današnja izredna seja zgolj predstava za javnost.

Poslanec SD Soniboj Knežak se glede ugotovitev računskega sodišča, da je vlada pri nabavi zaščitne opreme ravnala neučinkovito, sprašuje, ali je to storila namerno ali iz malomarnosti. Po njegovem mnenju je računsko sodišče korektno opravilo svoje delo, vladajoči pa so po kritiki takoj prešli v napad, ne le na predsednika računskega sodišča, ampak tudi institucije.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič je ocenil, da je bila vlada neučinkovita in namerno neorganizirana pri nakupih medicinske opreme. Takrat se je ustvarjalo vtis, da ventilatorjev v državi ni bilo dovolj, nato pa so lahko kupili ventilatorje, ki niso bili ustrezni za zdravljenje covidnih bolnikov, pri čemer je bil ponudnik vnaprej znan. Ob tem je opozoril, da je računsko sodišče poslalo policiji 13 pogodb.

Aleksander Reberšek (NSi) je opozoril, da so bila skladišča z zaščitno opremo ob začetku vladanja te vlade prazna. V NSi sicer verjamejo, da je bila pri nabavi opreme storjena tudi kakšna napaka, saj so bili časi resnično zahtevni. “Napake se dogajajo, vendar mislim, da ni najbolj pravično, da se ugotovitve računskega sodišča na takšen način potencira samo v eno smer,” je dejal.

Mateja Udovč iz SMC pa ocenjuje, da je prav, da pristojne službe strokovno opravijo svoje delo. Šele na podlagi njihovih ugotovitev se lahko zahteva politično odgovornost posameznikov. “Čas je, da vsi skupaj na dogodke minulega leta gledamo razumsko in jih obravnavamo v duhu tistega časa,” je dejala.

Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša cilj nabav ni bila zaščita prebivalstva, ampak korupcija. Kot je dejal, se je kupovalo povprek in počez, po kavbojsko. “Teksas se je začel po ustanovitvi medresorske vladne skupine, ki naj bi pomagal pri nakupih. Razsulo je bilo ustvarjeno namerno in zavestno, ker se provizije ne režejo same od sebe,” je povedal.

Poslanec SAB Marko Bandelli pa meni, da morajo posamezniki za svoja dejanja tudi odgovarjati. Kot trdi, v tej zgodbi javni denar več kot očitno ni bil pod nadzorom. Na plečih davkoplačevalcev so nekateri očitno polnili lastne žepe, ministri pa so se odlično vživeli v vloge nabavnih in logističnih referentov, je dodal.

Poslanci poslanske skupine DeSUS ocenjujejo, da revizijsko poročilo razkriva takratno stanje zadev v pogojih presežnega povpraševanja in bistveno omejene ponudbe in ga je treba vzeti dobronamerno, kot podlago za popravo in izboljšavo prihodnjih ravnanj, je dejal Robert Polnar. Kot je še izpostavil, je revizija hkrati tudi kritika funkcijskih struktur organiziranosti revidiranih organizacij. To pa je po njihovem mnenju tudi najpomembnejši in najbolj uporaben učinek nadzornega delovanja računskega sodišča.

Dušan Šiško (SNS) pa je dejal, da je najlažje biti general po bitki, ob tem pa spomnil, da bitka še traja. Povedal je, da so v SNS za razliko od ostale opozicije do vlade kritični, ne želijo pa v pandemijski krizi povzročiti dodatni kaos.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button