SlovenijaKultura

V Narodni galeriji prihodnje leto razstavi Fortunata Berganta in Hinka Smrekarja

V Narodni galeriji bodo v prihodnjem letu kot osrednji pripravili monografski razstavi domačih umetnikov Fortunata Berganta in Hinka Smrekarja. Prvi je, kot je za STA zapisala direktorica galerije Barbara Jaki, zaznamoval 18. stoletje, drugi prvo polovico 20. stoletja. Razstavo slik iz Pinakoteke Praškega pa podaljšujejo do konca februarja 2020.

Razstava Fortunata Berganta s številnimi novimi ugotovitvami o umetniku

Fortunat Bergant (1721-1769) je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja ključni predstavnik slovenskega baroka in osebnost, ki je v največji meri vplivala na umetnostno podobo dežele, v kateri je delovala. V Narodni galeriji med vsemi inštitucijami hranijo največ njegovih del, ki so pomemben segment fonda slovenske umetnosti.

Po skoraj 70 letih bodo predstavili nove ugotovitve, restavrirana dela, umetnika bodo tudi umestili v kontekst časa, v katerem je ustvarjal. Ob osrednji razstavi bodo postavili rezultate, pridobljene s konservatorko-restavratorskimi posegi, ki prinašajo nova spoznanja o baročni tehnologiji.

Razstava, ki so jo sprva načrtovali v letu 2020, bo v letu, ko bi minilo 300 let od Bergantovega rojstva, združila približno 40 njegovih del ter del njegovih sopotnikov in umetnikov naslednje generacije. Avtorica razstave Katra Meke je pred časom za STA povedala, da je od razstave leta 1951, ki jo je pripravila umetnostna zgodovinarka in dolgoletna direktorica Narodne galerije Anica Cevc, prišlo tudi do nekaterih novih atribucij. Predvsem pa sta se leta 2016 našli dolgo izgubljeni sliki Ptičar in Prestar, ki sta od druge svetovne vojne veljali za pogrešani in sta po prizadevanjih Ferdinanda Šerbelja danes del stalne zbirke Narodne galerije.

Bergant se je sicer v zavesti slovenske javnosti po besedah Katre Meke prvič pojavil ob Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922. Kot najbolj slovenskega med baročnimi slikarji pa ga je tedaj prepoznal Rihard Jakopič, ena ključnih osebnosti pri graditvi slovenske umetnostne identitete, ki je ob njegovi sliki Zamaknjenje sv. Frančiška Asiškega iz Nazarij, ki bo prav tako vključena v razstavo, dejal: “Saj to je pa vendarle naš človek”.

Razstava Hinka Smrekarja s čim popolnejšim seznamom umetnikovih del

Hinko Smrekar (1883-1942) slovenski javnosti ni nepoznan umetnik, nad njim pa se po besedah Barbare Jaki navdušuje tudi evropska javnost, kar je postalo jasno na razstavah v Parizu in Pragi. Njegovo delo še nikoli ni bilo v celoti zbrano in ovrednoteno, čeprav je neizčrpen vir duhovnega, umetnostnega, družabnega in političnega življenja prvih desetletij 20. stoletja.

Bil je družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka. Ustvaril je na stotine karikatur, v katerih je kritiziral družbo ali njene posameznike, predvsem njihovo moralo, in v tem se kaže tudi njegova aktualnost.

Zadnja pregledna razstava Smrekarjevega dela je bila leta 1952, njihov cilj pa je po besedah Barbare Jaki pripraviti poleg razstave čim bolj popoln seznam vseh njegovih del – risb, slik, grafik, kipov, ilustracij in drugega iz javnih in zasebnih zbirk.

Zato so na spletni strani objavili tudi poziv Iščemo dela umetnika Hinka Smrekarja. Njegov opus je zelo obsežen, seznam vseh del pa nepopoln.

Zaradi izjemno obsežnega opusa in muzejskih kriterijev, ki ne dopuščajo razstavljanje občutljivega gradiva na papirju za več kot tri mesece, bodo razstavo razdelili na dva dela. V prvem bodo predstavili umetnikovo zgodnje obdobje in ustvarjanje pod okriljem društva Vesna, narodopisne motive, čarovniške in druge motive, ki so povezani z vraževerjem, slovanski tarok, karikature sodobnikov in družbeno-politično satiro. Drugi del bo posvečen cikloma Sedem naglavnih grehov in Zrcalo sveta, ilustracijam in avtoportretom.

Narodna galerija ostaja aktivna tudi na spletu

Od začetka decembra je na spletu dosegljiva razstava donacije del Frančiška Smerduja. Kot je pojasnila direktorica galerije, so razstavo tudi dejansko postavili, pospremil jo bo katalog, obiskovalce pa bodo sprejeli takoj, ko bodo ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 to omogočili.

V letu 2021 nameravajo dati v Narodni galeriji še večji poudarek spletnemu komuniciranju, nadaljevali bodo z virtualnimi razstavami in različnimi aktivnostmi na družbenih omrežjih, ki so v javnosti izjemno priljubljene – od večernih kvizov do abecede posamičnih avtorjev in predstavitev časovnih obdobij.

Predavanja bodo pripravljali v virtualni in realni obliki, še naprej se bodo posvečali ranljivim skupinam: ljudem z demenco, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim. Zagotavljali bodo tudi svetovanje dijakom, ki se pripravljajo na maturo iz umetnostne zgodovine.

Do konca februarja podaljšujejo razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Ta združuje 46 umetnin iz zbirke, ki temelji na zbiralni vnemi cesarja Rudolfa II., med njimi so dela Tiziana, Tintoretta, Veroneseja in Rubensa, zgodnjih nizozemskih mojstrov ter drugih avtorjev.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button