- V nadaljevanju bo ljubljanski izbor v primeru izboljšanja epidemioloških razmer predstavljen še na Dunaju.
V Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) so postavili fotografsko razstavo Andreja Blatnika z naslovom Po sledeh Angela pozabe. Serija črno-belih fotografij je nastala na podlagi romana Angel pozabe pisateljice Maje Haderlap v njeni dolini Lepena na avstrijski strani. Bila je na ogled v Železni Kapli, po Ljubljani se predvidoma seli na Dunaj.
Blatnik, ki združuje pisanje in fotografiranje, saj je s fotografijami sodeloval pri opravljanju različnih del, se je po prebrani knjigi odločil, da poskusi vizualizirati vse drame, ki so se dogajale v deset kilometrov dolgi dolini ali grapi Lepena. Ta se razteza od Železne Kaple do pobočja Pece. Želel je, da so posnetki dramatični, da se na njih vidi trmo, voljo do preživetja, vztrajanje, boj z naravo. Tudi partizane in trenja. Veselje, piše na spletni strani CD.
Serijo fotografij je posnel s kamero srednjega formata na črno-beli negativ film. Razstava je bila v različnih obsegih postavljena na osrednjem trgu v Železni Kapli, v Galeriji Šikoronja, kjer je ob odprtju nastopila tudi Maja Haderlap, ter v palači Koroške deželne vlade v Celovcu, kjer je na ogled še danes.
Za razstavo v CD je Blatnik pripravil razširjen izbor fotografij skupaj z antropologinjo, fotografinjo in novinarko Meto Krese, ki je prispevala tudi besedilo za razstavno publikacijo. Kot je zapisala ob razstavi: “V Lepeni se je odvijala samosvoja zgodovina uporništva, ki bi jo uradno zgodovinopisje najraje preskočilo. Ta, če je le mogoče, zamolči partizanstvo, ki so se mu priključili številni koroški Slovenci in so zaradi tega njihove družine med vojno plačevale krvavi davek, po vojni pa so bili zaradi upora proti nacizmu in nemški vojski zaznamovani.”
“Gledalci na fotografijah gledamo Lepeno. In vidimo tudi sebe. Sončni žarki se prelivajo po drevesih, meglice se spuščajo po strmih pašnikih, na travnikih se prekopicujejo besede Maje Haderlap, ki se spreminjajo v resničnost. Fotografije nosijo pripovedi pisateljice in ljudi, ki jim ta del sveta pripada. A zelo previdno, nevsiljivo nam, gledalcem, šepetajo fotografovo zgodbo in odpirajo prostor, da prisluhnemo sebi,” je še zapisala Meta Krese.
Fotograf Boris Gaberščik pa je o seriji zapisal: “Ob projektu Lepena nikakor ne gre za ilustracijo besedila oziroma vizualno prepisovanje romaneskne predloge. Avtorju uspe, s tokrat črno-belo fotografijo, da ne le odpira ‘okna’ v pokrajino, ampak postavlja ‘zrcalo’, kjer se slehernik lahko ogleda in zamisli v kraju, času in predvsem zgodovinskem kontekstu.”
Razstava bo predstavljena tudi na spletni in Facebook strani ter na YouTube kanalu CD, v Mali galeriji pa je ob upoštevanju epidemioloških ukrepov na ogled do 21. marca.
