- Razstavo so pripravili v sodelovanju z omenjeno knjižnico, na ogled bo do 21. marca, so sporočili iz Mestnega muzeja Krško.
V Mestnem muzeju Krško bodo opoldne odprli razstavo Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici – Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura, 1584, s katero bodo končali prireditve lanskega Bohoričevega leta. Gre za razstavo Bohoričeve izvirne prve slovnice slovenskega jezika, krajše poimenovane Zimske urice.
Gre za občasno razstavo, s katero v Krškem prvič predstavljajo izvirni izvod prve slovnice slovenskega jezika, ki je po besedah predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Kozme Ahačiča slovenski jezik uvrstila na častno deveto mesto med evropskimi ljudskimi jeziki, ki so dobili svojo slovnico v sodobnem pomenu besede.
Pred slovenskim jezikom sta jo sicer v 15. stoletju dobila italijanski in španski jezik, v 16. stoletju pa še francoski, češki, portugalski, valižanski, poljski in nemški jezik, so zapisali v krškem muzeju.
Po njihovih podatkih se je Bohorič pri pisanju slovnice v največji meri naslanjal na latinsko slovnico svojega učitelja Filipa Melanchthona. Vidni so tudi vplivi kratke slovnice antičnega slovničarja Donata in nemške slovnice iz 16. stoletja Johanna Claja, Bohorič pa je na več mestih našel izvirne rešitve za opis zgradbe slovenskega jezika.
Njegova slovnica je bila sicer priročnik, namenjen bralcem z dobrim znanjem latinščine in nemščine ter vsaj osnovnim znanjem slovenščine, torej predvsem visoko izobraženim Slovencem in tedanjim evropskim jezikoslovcem. Nikoli pa ni bila mišljena kot splošni jezikovni priročnik, ki bi usmerjal rabo jezika in je bila namenjena predvsem krepitvi jezikovne samozavesti.
V Wittenbergu natisnjena slovnica se je ohranila v več izvodih, v Krškem pa bodo predstavili enega od treh, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Adam Bohorič je bil prvi slovenski protestantski šolnik in slovničar. Rodil se je okoli leta 1520 pri Brestanici in v Nemčiji umrl leta 1598. Jezikoslovje in glasbo je študiral v nemškem Wittenbergu. V Krškem je vodil šolo, bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani in je zanjo napisal prvi šolski red, v katerem slovenskemu jeziku priznava položaj pogovornega in poučevalnega jezika.
Sestavil je berilo Ljubljanska začetnica, slovarček in otroško Biblijo, najpomembnejša je njegova prva slovnica slovenskega jezika, ki jo je napisal v latinščini in naslovil Arcticae horulae oziroma Zimske urice. V tej je opisal slovensko pisavo, tako imenovano bohoričico, ki jo je sestavil skupaj s Trubarjem, Dalmatinom in Kreljem. Ta je bila v uporabi do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica. Z Bohoričevo slovnico je slovenščina komaj 30 let po prvem tisku dobila znanstveni knjižni dokument svojega obstoja.
