Ministrstvo za javno upravo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o splošnem upravnem postopku. Pripombe je mogoče podati do 10. januarja. Cilj novele je med drugim skrajšanje časa od vložitve vloge do dokončnosti upravnega akta oziroma zaključka upravnega postopka, so v obrazložitvi zapisali na ministrstvu.
Med cilji novele so navedli še lažjo dostopnost strank do organov pri fizičnem in elektronskem poslovanju ter večjo raven procesne avtonomije organa pri ugotavljanju in razčiščevanju dejanskega stanja.
Predlog zakona je po navedbah ministrstva namenjen procesni razbremenitvi organov in strank s ciljem poenostavitve izvajanja procesnih dejanj in skrajšanja časa od vložitve vloge do dokončnosti ali pravnomočnosti. Z uveljavitvijo predlaganih procesnih pravil bo opravljanje marsikaterih procesnih dejanj učinkoviteje in hitrejše, so dodali.
Med najpomembnejšimi učinki predloga novele so na ministrstvu izpostavili, da organi ne bi bili vsakokrat dolžni zahtevati vložitve vloge v uradnem jeziku, ampak le takrat, ko bi bilo to potrebno, ker tujega jezika ne poznajo in zato vloge ne morejo obravnavati.
Z uveljavitvijo novele bi bila omogočena tudi lažja dostopnost do organov po elektronski poti, saj stranka ne bi več potrebovala obveznega kvalificiranega elektronskega podpisa, ampak bi zadostoval napredni elektronski podpis.
Stranke pa bi na ustnih obravnavah lahko sodelovale preko videokonference, s čimer bi se zmanjšali potni in drugi stroški postopka.
Zakon o splošnem upravnem postopku je bil sprejet 1999, veljati pa je začel leto kasneje. Dopolnjen ali spremenjen je bil enajstkrat. Ne glede na spreminjanje, zakon ohranja koncept splošnega upravnega postopka, ki temelji na jugoslovanskem in še prej na avstro-ogrskem zakonu, so v predlogu novele še zapisali na ministrstvu za javno upravo.
