V podjetju Belimed iz Grosupljega, ki izdeluje visokotehnološke pralno-dezinfekcijske stroje in sterilizatorje za uporabo v medicini, zaradi povečevanja operativnih posegov po upadanju epidemije beležijo rast naročil. Leto 2021 so tako zaključili z 1,2 milijona evrov dobička. Jih pa zaradi vojne v Ukrajini pestijo težave z dobavo materiala.
Vojna v Ukrajini po navedbah direktorja Tomaža Robleka negativno vpliva predvsem na cene in razpoložljivost materiala, predvsem elektronskih komponent. Dobava teh je bila že pred vojno težavna, težave pa so se zdaj le še povečale, pravi. Da bi zagotovili kar se da nemoteno poslovanje, v podjetju večajo zalogo surovin.
Kot je dodal, pa rastejo tudi stroški dela in energentov. Ker zaradi dobrega poslovanja niso upravičeni do pomoči države, breme teh povišanj nosijo sami.
Težav, ki so jih imeli z epidemijo, skorajda nimajo več. “Epidemija je na začetku negativno vplivala na njihovo poslovanje, saj je bil položaj v bolnišnicah stresen, otežena sta bila montaža novih strojev in servisiranje. Tekom epidemije se je stanje normaliziralo, precej so se povečale čakalne dobe za ostale operativne posege, kar se zdaj odraža s povečanim obsegom naročil,” je za STA dejal Roblek.
Lansko leto so tako zaključili z 41 milijoni evrov prometa in z 243 zaposlenimi ustvarili za 1,2 milijona evrov dobička pred obrestmi in davki. Za v prihodnje zaradi povečevanja naročil načrtujejo za okoli 15-odstotno rast števila zaposlenih.
Grosupeljski Belimed je sicer del švicarske skupine Belimed AG, hkrati pa njena glavna proizvodna lokacija. Vse stroje za naročila matične družbe proizvajajo pri njih in jih dobavljajo po vsem svetu. S svojim razvojnim oddelkom, servisno organizacijo, evropskim kompetenčnim centrom za računovodenje, marketingom in kadrovskim oddelkom izvajajo tudi globalne storitve ter so močno vključeni v razvoj skupine, pravi Roblek.
Njihov največji trg so ZDA, sledijo Evropa, Kitajska in Japonska ter ostali svet. Kar nekaj njihovih strojev je nameščenih tudi v slovenskih bolnišnicah in farmacevtskih podjetjih.
Glede poslovnega okolja v Sloveniji Roblek pravi, da je bolj regulirano in zakonsko zapleteno kot v Švici, posebej ker je “brez podrobnih pravnih tolmačenj našo zakonodajo velikokrat težko razumeti”. Zato pogreša predvsem enostavnost zakonov in postopkov.
Se je pa v zadnjem obdobju precej izboljšala delovna zakonodaja, ki daje več možnosti dinamičnega prilagajanja trgu, pravi. Največ težav vidi še pri “prostorski zakonodaji, kjer so postopki pogostokrat slabo definirani in dolgotrajni in nam delno omejujejo nadaljnjo rast našega podjetja”.
