SlovenijaKultura

V Galeriji ZDSLU pripravili razstavo mladih umetnikov

Poudarki zgodbe
  • Razstava, ki je bila zaradi pandemije prestavljena na začetek letošnjega leta, je od danes do 29. januarja na ogled na spletu in po sprostitvi ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje v galeriji, piše na spletni strani ZDSLU.

V Galeriji ZDSLU so pripravili razstavo Različni, odlični. Mladi umetniki 2020. Združuje izbor del, prispelih na razpis Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) za mlade umetnike. Izbor je opravil slikar in likovni teoretik Jurij Selan. Izbrana dela so ga prepričala z likovno odličnostjo, kompleksnostjo in določeno merico “nečesa več”.

ZDSLU je razpis za mlade umetnike lani objavila drugič, prvič je tovrstni razpis objavila leta 2018. Namen razpisa je bil k sodelovanju povabiti umetnike na začetku ustvarjalne poti. Na razpis se je tokrat prijavilo 33 mladih umetnikov z različnih področij likovne ustvarjalnosti. Kot je zapisal Selan, je bil nabor prispelih del v veliki meri prepričljiv, tako likovno in vsebinsko kot tehnološko.

Pri selekciji se je odločil, da predstavi raznolikost vseh prispelih likovnih področij, vendar znotraj teh izbere zgolj tista dela, ki ga prepričajo s svojo likovno odličnostjo, kompleksnostjo in določeno merico “nečesa več”.

Modna oblikovalka Anja Kužnik ga je prepričala s svojim iskrenim pristopom h kritiki modne industrije, slikarka Anja Podreka je našla pri vzpostaviti mističnega vzdušja vode meditativno ravnovesje med naključnostjo gibanja barvne materije in nadzorovanostjo človeškega posega.

Delo Anje Seničar se giba na preseku fotografije, slikarstva in kiparstva ter izstopa po svoji premišljenosti, ki se kaže v izjemni likovni izčiščenosti, tehnološki dovršenosti in minimalistični kompleksnosti. Bernarda Conič krajinsko fotografijo ponese na nivo svežine, kjer izkoristi tehnološke potenciale fotografije za dosego avtorske likovne izraznosti in tudi družbeno-kritične ostrine.

Delo Dalee Kovačec je na videz preprosta risba, a pod seboj skriva subtilen preplet fotografije, konceptualizma in znanosti. Glava Damirja De Simoneja prepriča s svojo nepretenciozno klasičnostjo, ki s pozorno umeščenostjo v naravo postaja del arheologije in zgodovine.

Domen Dimovski po Selanovih besedah navduši s svojo slikarsko neposrednostjo, surovostjo, ki pa v sebi skriva premišljeno igro likovnih zakonitosti smeri in položajev, ki tematizirajo vdor. Navidezni hiperrealizem Klemna Zupanca sicer meji, ampak ne zapade v iluzionistični kič, pač pa ravno s to svojo mejnostjo satirično naslovi tragično usodo sodobnega človeka, tudi umetnika.

Ilustracije Martina Fujana so vrhunski primeri stvarnega realizma, ki ga bogati nadzorovana in skrbna igra tekstur in potez ter preprosta in neposredna vsebina iz življenja živali. Keramične igračke Maruše Mazej so iskriva igra funkcionalnosti in (ne)uporabnosti. Matej Strojan mojstrsko obvladuje kiparski material in iz njega dobesedno iztisne erotični naboj, ki gledalca pritegne.

Razglednice Neže Perovšek so risarsko čiste, hkrati barvite in monokromne, majhne in filigranske, vznikajo kot prividi, ki se nikoli povsem ne artikulirajo in dorišejo. Slikarski reliefi Nine Nenadović so fantastične, geigerjevske forme, pošastne abstrakcije in abstraktne pošasti.

Slikarstvo Slađane Matić Trstenjak združi dve slikarski dimenziji, ki sami po sebi nista nič posebnega – na grobo pobarvane barvne ploskve ozadja in origamične papirnate jezike, ki molijo ven iz slike – a prav njuna interakcija fascinira in pritegne. Anatomska risba Tine Mohorović pa gledalca skozi renesančno-baročni način igre svetlo-temnega sooči z najglobljimi plastmi imaginarnega človeškega tkiva in psihe.

 

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button