V Dolu pri Ljubljani te dni obeležujejo 170 let šolstva v Dolu in 70-letnico šole na Vidmu. “Ponosni smo na tako dolgo zgodovino šolstva v našem kraju,” je za STA povedal župan Dola Željko Savič, ki mu šola pomeni veliko, saj je bil sam njen učenec. Ob tako visokem jubileju na občini drevi pripravljajo okroglo mizo.
Kot je poudaril župan Savič, se je šola od leta 1969, ko je vanjo prvič vstopil, do danes zelo spremenila. Takrat je bilo po njegovih besedah okoli 200 učencev, danes pa šolo, ki se je preimenovala v OŠ Janka Modra, obiskuje okoli 750 učencev.
Poleg tega je na šoli tudi 16 oddelkov vrtca oziroma 270 otrok v vrtcu. Omenil je še podružnični šoli v Dolskem in v Senožetih. “Problemov s pomanjkanjem učiteljev, kot v večjih središčih nimamo, šolsko leto smo začeli stabilno z dovolj kadra,” je še dodal.
Na današnji okrogli mizi ob obletnici šole bodo sodelovali župnik v Dolu Alojzij Grebenc ter nekdanja ravnatelja Janez Hromc in Dušan Merc ter nekdanji učitelj Boris Zupančič.
Kot so za STA sporočili z občine, bo Grebenc na pogovoru predstavil zgodovino šolstva, ki jo je sicer obširno opisal v trilogiji Tam v Dolu roža raste s podnaslovom Zdrav duh v zdravem telesu. Dolgoletni ravnatelj šole v Dolu Hromc pa bo predstavil del zgodovine po drugi svetovni vojni, ko je bilo veliko sprememb šolskega sistema, na Vidmu pa je bila zgrajena nova šola. Z gosti omizja se bodo tudi dotaknili pogledov in vprašanj o šolstvu danes in jutri.
V nedeljo popoldne bodo obeležili jubilej pri spomeniku šolstva, ki je po navedbah občine verjetno edini tovrstni spomenik v Sloveniji. Postavili so ga v parku pred cerkvijo sv. Marjete v Dolu pred 20 leti, so še dodali z občine.
Šola v Dolu je sicer začela delovati leta 1854. Podatkov o delovanju šole v tem obdobju sicer ni veliko. Kot pa je na spletni strani zapisala pokojna učiteljica Osnovne šole Janka Modra Silva Sušec Pezdirc, imata zasluge za ustanovitev šole in zidavo šolskega poslopja pred župnijsko cerkvijo v Dolu tedanji dolski župan Jernej Pevec in župnik Brecelnik. Leta 1856 je redno šolo obiskovalo 118 učencev in učenk, nedeljsko šolo pa 63.
Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Sloveniji še veljala staroavstrijska šolska zakonodaja, odpravili so le nemški učni jezik. Po drugi svetovni vojni je pouk potekal v upravni stavbi tovarne Jub vse do leta 1947, ko je tovarna te prostore šoli odpovedala. Za šolo so v naglici preuredili nekdanjo mežnarijo, a potrebe po novi šoli so postajale vse večje, saj je šolo obiskovalo 112 učencev. Novo šolo so slovesno odprli 12. septembra 1954.
V šolskem letu 1986/87 se je na šoli povečala prostorska stiska. Tega leta je obiskovalo šolo skupaj 407 učencev. Šola je nujno potrebovala prizidek, ki je tudi dobila v šolskem letu 1991/1992. Dolgoletne želje učencev in učiteljev so se po navedbah Silve Sušec Pezdirc uresničile septembra 1991, ko je celotna šola prešla na enoizmenski pouk.
