AktualnoSlovenija

V času ukrepov za omejevanje epidemije tudi upad premoženjskih kaznivih dejanj

Poudarki zgodbe
  • Najbolj je sicer upadlo število velikih tatvin, ki jih je bilo v zadnjih dveh mesecih lani 825, v enakem obdobju leta 2019 pa 1901.

Policija je novembra in decembra zaznala precejšen upad premoženjskih kaznivih dejanj glede na enako obdobje v preteklih letih. Na to so po ugotovitvah notranjega ministrstva v večji meri vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19. A če se je več kot prepolovilo število velikih tatvin, se je število kibernetskih napadov povečalo.

Statistični podatki policije, ki jih v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Predraga Bakovića iz SD navaja ministrstvo za notranje zadeve, kažejo, da je policija v zadnjih dveh mesecih lanskega leta obravnavala 2032 primerov tatvine (v enakem obdobju leta 2019 pa 3693). Najbolj je sicer upadlo število velikih tatvin, ki jih je bilo v zadnjih dveh mesecih lani 825, v enakem obdobju leta 2019 pa 1901. Ropov je bilo 11 manj (37/48), prav toliko manj je bilo tudi kraj motornih vozil (13/24), goljufij je bilo 571 (764 v zadnjih dveh mesecih 2019).

Zmanjšalo se je tudi število primerov izsiljevanja (lani 48, v 2019 pa 56) in poškodovanja tuje stvari (lani 998, enako obdobje 2019 pa 1252). Se je pa povečalo število zaznanih primerov prijav kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Policija je v zadnjih dveh mesecih lanskega leta obravnavala sedem takšnih primerov, medtem ko je v enakem obdobju 2019 obravnavala tri tovrstne primere. Povečalo se je tudi število kibernetskih napadov; v zadnjih dveh mesecih lanskega leta so jih obravnavali 37, medtem ko so jih v enakem obdobju 2019 31, kažejo podatki policije.

Poslanca Bakovića je sicer zanimalo, koliko kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete je slovenska policija obravnavala v novembru in decembru lani, v času med 21. in 6. uro, in koliko v enakem obdobju leta 2019 v istem času. Tudi podatki policije o uri zaznave kaznivega dejanja, čeprav policija kazniva dejanja zazna s časovnim zamikom, kažejo podobno sliko kot skupna statistika, torej upad števila kaznivih dejanj.

Bakovića je tudi zanimalo, kakšen je postopek policistov, ki v času omejitve gibanja v nočnem času na javnem kraju zaznajo osebo. Ministrstvo pojasnjuje, da policisti izvajanje odloka o začasni delni omejitvi gibanja preverjajo med opravljanjem rednih policijskih nalog. Če ocena varnostne situacije to terja in imajo policijske enote dovolj kadra, pa načrtujejo in izvajajo tudi poostrene nadzore, pri katerih ugotavljajo kršitve odloka in drugih predpisov.

Tako policisti najpogosteje nadzor spoštovanja odloka o začasni delni omejitvi gibanja ali zbiranja združijo z nadzori prometa in preverjajo, ali osebe v policijskem postopku izpolnjujejo katero izmed izjem, ki jih predvideva odlok. “Če osebe v policijskem postopku zatrjujejo, da izpolnjujejo katero izmed izjem, jih policisti pozovejo, naj predložijo ustrezna dokazila, na primer listine, s katerimi dokazujejo prihod na delo, odhod z dela ali izvajanje nujnih delovnih nalog in podobno,” so pojasnili na ministrstvu.

V novembru in decembru lani je tako policija obravnavala 27.311 kršitev odloka o začasni omejitvi gibanja ali zbiranja zaradi epidemije. Kot so na vprašanje Bakovića navedli na ministrstvu, so policisti izrekli 1530 glob in 1201 opozorilo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button