Ustavno sodišče je razveljavilo člen protikoronskega zakona, ki je podaljševal rok za izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda s prvega na drugo podaljšanje akreditacije. V Nakvisu so zadovoljni, da bodo postopki lahko tekli naprej. Ostrejši pa so v opozicijskih vrstah, tudi s ponovnimi pozivi k odstopu ministrice Simone Kustec.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.
Zaradi epidemije je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije.
Zahtevo za oceno ustavnosti te določbe je sprožil nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. Ocenil je, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.
Prepričan je, da določba pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacij, ki so v teku, in opozoril, da je bilo s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma volivcem onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.
Ustavno sodišče je januarja letos sporočilo, da je člen o podaljševanju akreditacij do končne odločitve zadržalo, danes pa, da ga razveljavlja. Ustavni sodniki so namreč ocenili, da vlada in DZ nista utemeljila vpliva oz. posledic epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, opredeljenih v noveli zakona o visokem šolstvu.
Ustavni sodniki so tako naložili, naj agencija za kakovost v visokem šolstvu izpolnjevanje pogojev preverja že ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Odločbo so sprejeli soglasno, sodnik Klemen Jaklič je dodal pritrdilno ločeno mnenje.
V Nakvisu so za STA pojasnili, da so odločitve ustavnega sodišča veseli zlasti zato, ker je dokončna. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov.
Ta začasna odločitev je agenciji namreč povzročala nemalo organizacijskih težav, saj so trenutno v teku postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.
Vsebinsko odločbe niso komentirali, so pa dodali, da bodo še naprej spoštovali veljavno zakonsko ureditev.
Ostrejši pa so bili odzivi iz vrst opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB, kjer so omenjenemu zakonskemu členu nasprotovali že v času sprejemanja protikoronskega zakona. Vladi so tedaj očitali, da želi epidemijo izkoristiti za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS oz. da je bila določba pisana po meri Nove univerze.
Odločitev ustavnih sodnikov so tako danes pozdravili. V LMŠ so poudarili, da nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov. Opozorili so tudi, da je ustavno sodišče člen razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za ukrep, nujen za odpravo posledic naravne nesreče. Takih “kukavičjih jajc” pa je v protikoronskih zakonih po njihovih navedbah še veliko.
Ustavno sodišče je soglasno pritrdilo pogledom SD, da epidemije ni dopustno izkoriščati za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS, je ocenil tudi podpredsednik SD in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo. Tako v LMŠ kot v SD so ministrico tudi pozvali k odstopu.
“Ustavno sodišče je ugotovilo to, kar smo v osnovi vsi že vedeli,” pa je odločitev v izjavi za medije komentiral poslanec Levice Miha Kordiš. Preskakovanje akreditacije v protikoronskem zakonu je bilo po njegovih besedah “pisano po meri” Nove univerze. “Ne gre za nikakršen ukrep proti epidemiji covida-19, kvečjemu za neko obliko legalizirane korupcije,” je pripomnil.
Tudi v SAB so odločitev ustavnih sodnikov pozdravili, obenem pa spomnili, da so že v času sprejemanja takšni rešitvi ostro nasprotovali, saj zagovarjajo močno in kakovostno javno šolstvo. Zanj se je v odločbi zavzelo tudi ustavno sodišče in odločilo proti sistemski korupciji.
V zapisu na Facebooku se je na presojo ustavnega sodišča odzval tudi njen pobudnik Rebolj. Med drugim je ocenil, da je sodišče s tem zaustavilo poskus, da se izsili privilegije za izbrane visokošolske institucije, in to z nižanjem kriterijev kakovosti, ki imajo izjemen vpliv na prihodnost naše družbe in države.
Na Novi univerzi pa so medtem za STA ocenili, da Nova univerza zaradi odločbe ustavnega sodišča nič ne izgubi, saj v skladu z zakonom o visokem šolstvu izpolnjuje vse pogoje za reakreditacijo. Za tri javne univerze pa odločitev pomeni nadaljevanje že začetih akreditacijskih postopkov.
