AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Umar krepko dvignil napoved letošnje rasti BDP

Umar je zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v pomladanski napovedi pričakoval 4,6-odstotno rast. Za 2022 napoveduje 4,7-odstotno rast BDP, za 2023 pa 3,3-odstotno. Z Umarjevo jesensko napovedjo se je danes seznanila vlada.

“Predvsem zaradi višjih napovedi v mednarodnem okolju, hitrejše rasti aktivnosti od pričakovane, zlasti v drugem četrtletju in tudi v poletnih mesecih, ter ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potrošnikov spremenjenim razmeram, je napoved višja, kot smo predvideli v pomladanski napovedi,” je pojasnila direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

Gospodarska aktivnost bo po pričakovanjih Umarja predvidoma že letos presegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bodo, čeprav v manjši meri kot lani, prispevali nekateri ukrepi za blažitev posledic epidemije.

Po globokem lanskem padcu aktivnosti, ko se je obseg BDP skrčil za 4,2 odstotka, se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, to je predelovalnih dejavnosti in prometa, ki se je začelo v drugi polovici lanskega leta. Ugodna so gibanja v izvozu in uvozu, med investicijami se krepijo zlasti naložbe v opremo in stroje. S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov medletno raste trgovina, postopno okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralništvo ter športne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti, so opisali.

Skladno s tem se krepi zasebna potrošnja. Poleg rasti razpoložljivega dohodka jo spodbuja tudi delno sproščanje prihrankov, ki so se lani močno povečali. Hkrati bo stopnja varčevanja gospodinjstev predvidoma tudi v prihodnjih letih presegala raven iz leta 2019.

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter povezanih storitvah bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena letos, podobno velja za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potrošnja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo svojo predkrizno raven večinoma dosegle naslednje leto, z izjemo storitev, povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dosežena pozneje.

Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo razmere na trgu dela, negativne posledice koronske krize pa tudi letos blažijo vladni ukrepi. “Za letos pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo le še dva odstotka večje kot leta 2019,” je poudarila Maja Bednaš. V prihodnjih dveh letih se bodo tudi razmere na trgu dela še naprej izboljševale, okrepile pa se bodo omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile.

V Umarju predvidevajo, da se bo rast skupne gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju umirila, saj bo prisotnost virusa v hladnejših mesecih poleg obstoječih omejitev, denimo pogoj PCT, prinesla še previdnejše in samoomejitveno obnašanje prebivalstva. “To bo zavrlo rast predvsem storitvenih dejavnosti in zasebne potrošnje,” je ocenila. Umirila naj bi se tudi rast v predelovalnih dejavnostih. Prav tako v Umarju pričakujejo umiritev rasti investicij v opremo in stroje.

Okrevanje gospodarstva se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, težave z dobavo materialov pa naj bi se umirile. V Umarju ocenjujejo, da bodo zlasti prihodnje leto določeni omejitveni ukrepi še prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti, predvsem potovanj. Po dveh letih razmeroma visokih rasti za leto 2023 napovedujejo 3,3-odstotno rast BDP, kar je toliko, kot so predvideli v pomladanski napovedi.

Inflacija bo letos v povprečju 1,4-odstotna. K višji rasti cen ob koncu leta (2,5 odstotka medletno) bodo prispevale predvsem višje cene energentov, tudi zaradi nizke lanske osnove. Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpraševanju pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Rast cen hrane in storitev bo ostala zmerna.

Povprečna inflacija se bo naslednje leto povečala na dva odstotka. Na to bo poleg visokega prenosa iz druge polovice letošnjega leta v povezavi z nadaljnjim okrevanjem vplivala predvsem rast cen storitev, ki bo pomembno prispevala k inflaciji tudi leta 2023. “Pričakujemo tudi, da se bodo višje cene neenergetskih surovin prelivale v končne cene v daljšem časovnem obdobju,” je dejala Bednaševa.

Največje tveganje za napovedi je povezano z epidemičnimi razmerami in precepljenostjo v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah. Negativno tveganje predstavlja tudi višja inflacija, do katere bi lahko prišlo ob hitrejšem okrevanju povpraševanja in daljšem vztrajanju omejitev v ponudbi na globalni ravni.

“Zato premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije glede na epidemične in gospodarske razmere ostaja pomembno. Hkrati pa bo imela vedno večji pomen krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira,” je sklenila direktorica Umarja Bednaševa.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button