Trgovinska zbornica vlado poziva, naj trgovinsko dejavnost vključi v rdečo fazo vladnega sproščanja ukrepov in s tem omogoči obratovanje vseh trgovin. Ponovili so, da trgovina ni vir okužb, ob tem pa navedli, da so od 17. februarja do 2. aprila opravili skoraj 5000 hitrih testov med zaposlenimi, delež pozitivnih testov pa znašal le 0,0022 odstotka.
Z ustavitvijo javnega življenja od 1. do 11. aprila so se ponovno zaprle vse prodajalne z oblačili in obutvijo, papirnice oz. vse vrste prodajaln z neživili, razen tistih, ki so naštete med izjemami, so spomnili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Vlado so pozvali, naj trgovinsko dejavnost v celoti vključi v rdečo fazo vladnega sproščanja ukrepov in s tem omogoči obratovanje vseh trgovin.
“V času epidemije se je izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe in nikoli ni predstavljala vira okužb,” so ponovili. Trgovina, ki že ves čas epidemije covdia-19 po navedbah TZS uspešno opravlja nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva, je uspešno uvedla in dosledno izvaja vse zaščitne ukrepe NIJZ, na kar po njihovih podatkih kažejo vsi razpoložljivi podatki.
Od 17. februarja do 2. aprila je bilo opravljenih skoraj 5000 hitrih antigenskih testov, delež pozitivnih zestiranih zaposlenih v trgovini pa je znašal 0,0022 odstotka, so zapisali na TZS. Na zbornici so ob tem poudarili, da je delež pozitivnih testov glede na število testiranj izjemno majhen.
“Trgovina je temeljna dejavnost za preskrbo prebivalcev z dobrinami, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu. S ponovnim zaprtjem te dejavnosti ne bomo mogli ustvariti rasti zasebne potrošnje, ki pomembno pripomore k stabilnosti gospodarstva,” so še izpostavili in dodali, da bi izguba več kot 12.000 delovnih mest v trgovini in ponovno zaprtje neživilskih prodajaln še dodatno poglobilo težave trgovinskih podjetij in poglobilo krizo v celotni panogi.
V Trgovinski zbornici Slovenije so se oprli še na podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so se realni prihodki v trgovini na drobno januarja na letni ravni v EU znižali za 5,4 odstotka, v Sloveniji pa je bil padec 13-odstoten.
