Slovenija

Tonin: vladna koalicija ima trdnih 47 poslanskih glasov

Sedanja vlada ni manjšinska, ampak še vedno večinska, saj ima vladna koalicija po odhodu stranke DeSUS trdnih 47 poslanskih glasov, vztraja predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin. Prepričan je, da bo vlada dokončala mandat brez večjih težav, konstruktivna nezaupnica pa ne bo uspela.

 

Kot je Tonin pojasnil na današnji novinarski konferenci, je svojo trditev o 47 poslanskih glasovih podal na podlagi opravljeni več deset telefonskih pogovorov in danih zagotovil. S poslanci, ki so pripravljeni sodelovati s koalicijo, bodo podpisali posebne sporazume o sodelovanju. “Z nekaterimi že imamo podpisane, z nekaterimi jih še bomo in so v fazi usklajevanja,” je pojasnil. Se pa po njegovih besedah nekateri poslanci ne želijo izpostavljati, “ker se na njih vrši silovit pritisk”.

Stranke vladne koalicije SDS, SMC in NSi imajo sicer 41 poslancev, glede na javno izraženo podporo lahko računajo tudi na glas poslanca Roberta Polnarja, tri poslance SNS in bržkone vsaj pri delu glasovanj na poslanca narodnih manjšin.

Rekonstrukcija vlade je možna, pravi Tonin, a dodaja, da mora biti vse narejeno v soglasju z vsemi, ki vlado podpirajo v parlamentu. Nenazadnje je tudi za imenovanje novih ministrov potrebna ustrezna večina.

Kar zadeva iskanje novega ministra za zdravje po odhodu Tomaža Gantarja, je po Toninovih navedbah dogovor v koaliciji, da ne bodo upoštevali strankarskih kvot, ampak glede na situacijo poskušajo najti najboljšega človeka za to mesto. Tonin je poudaril, da mora biti ta med drugim usposobljen krizni manager. Po njegovih besedah se je tukaj angažirala tudi NSi.

Kar zadeva napovedano konstruktivno nezaupnico vladi, pa Tonin glede na dosedanje dogajanje ne bi bil presenečen, tudi če ta ne bi bila vložena. Je pa poudaril, da bi se vsi skupaj morali osredotočiti na boj proti epidemiji.

Pri tem je spomnil na ukrepe v protikoronskih zakonih, s katerimi so poskrbeli, da podjetja ostanejo v kar najboljši kondiciji. Sedaj pa mora biti skupni cilj izboljšanje podjetniškega okolja. Kot je dejal, številne delodajalske organizacije svarijo pred posledicami dviga minimalne plače, podjetja govorijo o odpuščanjih in selitvi proizvodnje. V NSi so prepričani, da se mora delo najprej splačati.

Predlagali bodo, da se v višini dviga minimalne plače gospodarstvo razbremeni na strani davkov. “Če zgolj dvignemo minimalno plačo, podremo vsa razmerja v gospodarstvu, pa tudi javni upravi. Minimalna plača bo kmalu postala tako rekoč enaka povprečni plači,” je dejal in dodal, da se z razbremenitvijo plač omogoča tudi konkurenčnost gospodarstva. Po Toninovih besedah pa je potrebna tudi večja razlika med minimalno plačo in socialno pomočjo.

V NSi so pripravili tudi zakon o poenostavitvah v državni upravi, ki posega v 22 zakonov. Poenostavljajo vročanje v upravnem in pravdnem postopku, ukinjajo uporabo žiga v javni upravi, poenostavljajo davčni postopek, pospešujejo sprejem občinskih prostorskih aktov, ukinjajo izdajo računov za plačilo s kreditno kartico, je nanizal Tonin in dodal, da pri višini 6000 evrov bruto uvajajo tudi socialno kapico za plačilo prispevkov za socialno varnost. Po njihovi oceni bi s temi spremembami naredili pomemben premik k debirokratizaciji in tudi pri poenostavitvi poslovnega okolja.

Kot še eno pomembnih prioritet NSi je njen predsednik izpostavil zagotovitev dostopnega javnega zdravstva za vse prebivalce. Zdravstveni sistem je bil že pred epidemijo podhranjen s številnimi sistemskimi težavami, je opozoril.

NSi je s svojimi predstavniki sodelovala v skupini za pripravo nacionalnega razpisa za optimizacijo dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razpis je pripravljen, naredili bodo vse, da bo čim prej objavljen. Koalicijskim partnerjem pa bodo predlagali tudi ustanovitev vladnega strateškega sveta za zdravstvo, ki so ga pripravljeni tudi voditi.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button