SlovenijaKultura

Tik pred izidom prvi dve publikaciji v sklopu projekta Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža

V sklopu obsežnega projekta Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža, katerega jedro je večdelna razstava v Galeriji Jakopič, bosta kmalu izšli tudi prvi dve spremljevalni publikaciji, naslovljeni Uvod in Identiteta. Prva knjiga prinaša zgodovinski pregled slovenske fotoreportaže v štirih obdobjih in vpogled v sodobno slovensko fotoreportažo.

Član uredniškega odbora publikacij Ilija Tomanić Trivundža s Fakultete za družbene vede je na torkovi spletni predstavitvi uvodoma spregovoril o prvi publikaciji iz projekta Na drugi strani, naslovljeni Uvod, v kateri je med drugim predstavljena tudi t.i. “mala zgodovina slovenske fotoreportaže”.

Trivundža je poudaril, da so pri pisanju te male zgodovine izhajali iz predpostavke, da ne obstaja univerzalna svetovna zgodovina fotografije. Tako so skušali slovensko reportažno fotografijo zgodoviniti skozi vplive okoliščin, v katerih je nastajala, in jo razumeti kot “našo lastno zgodovino”. Druga iztočnica pa je bila, da “reportažne fotografije nikakor ne moremo zreducirati na zgodovino velikih imen”, zato so pri delu čimbolj upoštevali dejstvo, “da je reportažna fotografija rezultat kolektivnega dela”.

S teh predpostavk so nato zgodovino reportažne fotografije v slovenskem prostoru opisali skozi velike, temelje obrate, vezane predvsem na vlogo fotoreporterja v novinarskem sporočanju, ter na to, kako fotoreportaža nagovarja bralce. Po besedah Trivundže so uspeli prepoznati štiri obdobja – narodnozavedno; graditeljsko; pobudniško in poročevalsko.

Za narodnozavedno obdobje, ki je okvirno segalo od konca prve do konca druge svetovne vojne, je bilo po besedah Trivundže značilno, “počasno vstopanje reportaže kot vrste v tisk, predvsem pa se je z večslikovnim pripovedovanjem skušalo osvetljevati pomembne, prelomne dogodke”. Eden prelomnih dogodkov v tem obdobju je denimo pokrivanje pogreba kralja Aleksandra, saj s tem dogodkom fotografija dokončno vstopi v dnevni tisk. Ključno za to obdobje je tudi, da se začne “skozi fotografijo vzpostavljati kolektivno zavedanje o nacionalni pripadnosti”.

Graditeljsko obdobje sega od leta 1945 do prve polovice 70. let minulega stoletja. To obdobje po besedah Trivundže zaznamuje ideja, da je fotoreporter kot eden od novinarskih delavcev tudi eden od graditeljev novo nastajajoče socialistične družbe. Pomembna publikacija v tem obdobju je revija Tovariš, za ta čas pa je značilna tudi “precej direktna, vnaprejšnja cenzura”, ki se sčasoma, v 50. letih, prevesi v približek samocenzure, v smislu tipanja, kje je meja dovoljenega poročanja.

Jan Babnik (Membrana), prav tako član uredniškega odbora, je spomnil, da smo v 70. letih v Sloveniji počasi prešli v dobo spodbujanja samoupravnosti. Tu se začne pobudniško obdobje, saj sta bila novinarstvo in fotoreportaža v funkciji spodbujanja samoiniciative državljanov. V tem času je po besedah Babnika denimo nastalo veliko reportaž akcij mladinskih delavskih brigad ali pa fotoreportaž različnih komemorativnih dogodkov. Za fotoreportaže iz tega obdobja je značilna zelo subtilna kritična nota.

Četrto obdobje pa je poročevalsko, ki se je po besedah Babnika začelo tekom 80. let, vključujoč razpad nekdanje Jugoslavije. To obdobje označuje premik v novinarstvo in fotoreportažo, kakršne poznamo danes. Mediji pridobijo bolj kritično vlogo in postanejo nadzorni element v družbi, posebej izstopajo reportaže Mladine. To obdobje sega približno do 90. let minulega stoletja. Babnik je dejal, da so si želeli s tem pri raziskovanju ohraniti neko zgodovinsko distanco, je pa v publikacijo vključen tudi članek Nike Perne o Sodobni slovenski fotoreportaži, ki odpre razmislek o temi naprej v 21. stoletje.

Vodja Galerije Jakopič in članica uredniškega odbora Marija Skočir (MGML) je o članku Nike Perne dejala, da se je v njem posvetila najaktualnejšim temam, vezanim na poklic fotoreporterja in na njihovo vsakdanje delo. “Skupaj z avtorico smo prišli do zaključka, da bi lahko to obdobje na nek način poimenovali samosubvencionirana fotoreportaža, saj je fotoreporterskih poklic postal zares izziv, tako v smislu cene fotografije kot pogojev dela,” je med drugim povedala.

Kot so še povedali na torkovi spletni predstavitvi, bosta publikaciji Uvod in Identiteta na voljo okoli 10. marca. Ob odprtju še dveh razstavnih sklopov, naslovljenih Moč in Vsakdanje, v marcu in v aprilu v Galeriji Jakopič pa bosta izšli še drugi dve spremljevalni publikaciji. Vse je mogoče že prednaročiti, posamezne izvode ali kot komplet.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button