Pravkar se končuje evropski in svetovni teden cepljenja, letos pa mineva tudi petdeset let od začetka razširjenega programa imunizacije Svetovne zdravstvene organizacije, ki si od leta 1974 prizadeva za globalno zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv.
»Od takrat je znanost zelo napredovala in danes je na voljo trinajst splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter sedemnajst dodatnih cepiv, ki so priporočena glede na okoliščine. Leta 1974 je bilo v evropski regiji proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le deset odstotkov otrok, danes pa se je ta delež povečal na 94 odstotkov, pojavnost teh bolezni pa se je dramatično zmanjšala. Do konca leta 2022 je 33 od 53 držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi že majhnega zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic ponovno pojavljajo in prizadenejo zdravje otrok,« je povedala dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji (SZO).
Kako je v Sloveniji?
Slovenija je zaradi široke mreže primarnega zdravstva in pediatrov ter intenzivnega dela na področju preventive že desetletja v ospredju na področju ukrepov za preprečevanje bolezni. Vsak otrok in vsak človek v vsakem življenjskem obdobju lahko dostopa do učinkovitega cepiva.
Dr. Marta Grgič Vitek, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ je izpostavila, da ima slovenski program cepljenja še daljšo tradicijo kot tako imenovan »Razširjen program cepljenja« Svetovne zdravstvene organizacije. Cepljenja so bila predpisana v slovenskem programu cepljenja že v šestdesetih letih in zato se skozi več desetletij pri nas nekatere nalezljive bolezni (npr. otroška paraliza, davica, rdečke, mumps, okužba s Hib) ne pojavljajo več, nekatere pa le redko, npr. tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic.
»Slovenija glede ošpic že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice, kar pomeni, da ošpice pri nas niso endemične, pač pa gre za posamezne vnesene primere, ki se včasih razširijo na nekaj dovzetnih posameznikov. Precepljenost proti ošpicam je bila desetletja zelo visoka in cepivo je zelo učinkovito. Letos smo zabeležili devet primerov, večino pri necepljenih posameznikih,« je povedala dr. Grgič Vitek in dodala, da se v nasprotju s tem oslovski kašelj še pojavlja, čeprav se je njegova pojavnost po uvedbi cepljenja bistveno znižala. V zadnjih mesecih se sicer pojavlja več primerov, tudi v Sloveniji (kjer jih je bilo letos 937). Razloga naj bi bila, po njenem mnenju, ukrepi za omejevanje širjenja okužbe s sars-cov-2, saj je bilo s tem omejeno kroženje tudi drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji in pa znižanje precepljenosti otrok.
Precepljenost slovenskih otrok v letu 2023
Po programu cepljenja in zaščite z zdravili za predšolske otroke je bilo v Sloveniji v letu 2023:
– cepljenje s 6-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B s tremi odmerki cepiva obvezno za otroke, ko dopolnijo tri mesece starosti in za zamudnike, ki še niso pričeli s cepljenjem. Revakcinacija (3. odmerek) je bila obvezna med 11. in 18. mesecem starosti ter za zamudnike;
– cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam obvezno za otroke od dopolnjenih 11 mesecev starosti in je moralo biti opravljeno najpozneje do 18 mesecev starosti ter za zamudnike;
– priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki se je opravilo pri otrocih, ko dopolnijo tri mesece starosti in pri zamudnikih; s 3. odmerkom so otroci cepljeni med 11. in 18. mesecem starosti.
Denis Baš, pediater v Zdravstvenem domu Kamnik, je izpostavil, da kljub dobremu programu, na žalost ne dosegamo rezultatov precepljenosti, da bi pri nekaterih boleznih dosegli kolektivno zaščito in zaščitili tudi tiste, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni. Opozoril je na pomen cepljenja nosečnic proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki zaščiti novorojenčke pred boleznijo, in dodal, da je pomembno, da se starši odločijo tako za obvezna, kot neobvezna otroška cepljenja. »Kot družba moramo narediti nek premik, da se zavemo pomena preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem,« je poudaril.
Novosti letošnjega programa cepljenja
Dr. Marta Grgič Vitek je predstavila novosti letošnjega programa cepljenja, ki vključujejo:
-da se (že v programu cepljenja za leto 2024) napove širitev nacionalnega programa s cepljenjem otrok proti noricam z letom 2025 (ker je treba zagotoviti financiranje cepiva proti noricam že v letu 2024),
-da se cepljenje proti HPV omogoči tudi fantom/moškim do dopolnjenega 26. leta starosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,
-da se omogoči cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še eni ali dvema dodatnima generacijama odraslih (ki v tekočem letu dopolnijo 47 in 48 let; poleg že upravičenih generacij odraslih – to so osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let in zamudniki),
-da se nosečnicam omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, takoj ko bo cepivo v Sloveniji na voljo.
»Cepljenje je ukrep, ki je pomembno znižal umrljivost po celem svetu.«
Doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je poudarila, da je cepljenje ukrep, ki je pomembno znižal umrljivost po celem svetu. Opozorila je na zmotno prepričanje, da je cepljenje pomembno samo za otroke, ne pa tudi v odrasli dobi, saj se pri delu na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana srečuje tudi z boleznimi, ki se jih da preprečiti s cepljenjem.
Opozorila je na še vedno nizko precepljenost proti gripi med starejšo populacijo in kroničnimi bolniki in poudarila pomen ozaveščanja tako splošne kot strokovne javnosti glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki so pogost vzrok hospitalizacije med starejšimi, ki zbolijo za pnevmokokno pljučnico, ta pa nemalokrat zelo vpliva na njihovo kakovost življenja in po preboleli bolezni ostanejo trajno odvisni od tuje pomoči. »Zato je pomembno, da vzdržujemo zdravje tudi s cepljenjem in se cepimo, ko smo zdravi,« je še dejala in nadalje poudarila tudi pomen cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in respiratornemu sincicijskemu virusu. »Cepljenje s poživitvenimi odmerki tudi v odrasli dobi proti tetanusu, oslovskemu kašlju nam ponuja veliko možnosti, da ostanemo zdravi,« je še dejala.
Petra Znoj
