AktualnoSlovenija

Svetina: Med pritožbenimi mehanizmi so tudi pogodbeni odbori ZN

Varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da je za učinkovito varovanje človekovih pravic izrednega pomena poznavanje različnih pritožbenih poti. Med njimi so tudi pritožbeni mehanizmi pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov (ZN), je povedal na današnjem spletnem seminarju, na katerem so podrobneje obravnavali te mehanizme.

Sistem posamičnih pritožb na mednarodne odbore ZN po Svetinovih besedah zagotavlja najvišjo stopnjo obvezujočega varstva človekovih pravic, ki je bila kdaj dosežena na mednarodni ravni. Posameznikom omogoča obravnavo njihovih primerov, kadar nacionalni sistemi ne uspejo zaščititi njihovih pravic, je dodal.

Posameznik iz Slovenije se lahko pritoži na šest pogodbenih odborov. Možnosti za individualne pritožbe v okviru ZN so po njegovem mnenju še posebej pomembne za zaščito ranljivih skupin, denimo otrok in invalidov. Noben odbor sicer še ni sprejel končne odločitve v kakšnem od primerov iz Slovenije, je povedal.

Vodja oddelka za mednarodne pogodbe o človekovih pravicah v uradu visoke komisarke ZN za človekove pravice v Ženevi Ibrahim Salama je v video nagovoru poudaril, da mednarodni pogodbeni odbori ZN niso le dodatna možnost pritožbe, ki dopolnjujejo nacionalni sistem. Pač pa strokovnjaki različnih pravnih ozadij lahko preučijo primer in neposredno upoštevajo državne obveze iz določene mednarodne pogodbe. To po njegovih besedah omogoča nekakšno ptičjo perspektivo na domnevno kršitev z vidika mednarodnega prava. To zagotovo prinese obogatitev, je prepričan.

Po besedah namestnika varuha človekovih pravic Mihe Horvata so znani primeri, ko posamezniku več kot denar pomeni to, da je storjena krivica prepoznana tudi zunaj meja nacionalne države. Stališča odborov so pravno sicer nezavezujoča, vendar pa so pomembno vplivala na odločitve nekaterih sodišč v Evropi, je dejal.

Posamezniki lahko po besedah svetovalke – analitičarke centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic Jerneje Turin naslovijo pritožbo na šest mednarodnih odborov, in sicer za človekove pravice, proti mučenju, za odpravo rasne diskriminacije, za odpravo diskriminacije žensk, za otrokove pravice in za pravice invalidov. Pri varuhu so izdali tudi vodič o tem, kako in kdaj s pritožbo na mednarodne pogodbene odbore ZN, in ga objavili na svoji spletni strani.

V panelu o postopku odločanja in o odločanju mednarodnih pogodbenih odborov ZN glede sporočil posameznikov zaradi kršitev človekovih pravic je Vasilka Sancin s pravne fakultete v Ljubljani, ki je članica odbora za človekove pravice, dejala, da postopek na odboru lahko traja od pet do sedem let. “To ni idealno,” je dejala. Odbor si prizadeva, da bi do odločitve prišli prej.

Odbor skuša delovati skladno s svojo prakso, občasno pa prihaja tudi do odstopanj. “Vsak primer je obravnavan zase, zato je pomembno, da posameznik navede vse pomembne dokaze,” je poudarila.

Jurij Toplak s pravne fakultete v Mariboru pa se je osredotočil na odbor za pravice invalidov, ki preverja spoštovanje konvencije ZN o pravicah invalidov. Po njegovih besedah so odločitve odbora v primerjavi z obstoječim pravom v večini držav precej napredne. Pred rednimi sodišči v Sloveniji so bila vsa sklicevanja invalidov na konvencijo neuspešna, je izpostavil.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button