Stopnja anketne brezposelnosti je bila v zadnjem lanskem četrtletju 5,1-odstotna, kar je za 1,1 odstotne točke višje kot v enakem obdobju leto prej in toliko kot v tretjem lanskem četrtletju. Število delovno aktivnih na čakanju na delo se je ponovno povečalo, je danes sporočil statistični urad.
V zadnjem trimesečju lanskega leta je bilo v Sloveniji brezposelnih 53.000 oseb, kar je približno toliko kot v drugem in tretjem trimesečju, hkrati pa za 29,8 odstotka oz. 12.000 več kot v enakem obdobju leta 2019.
Število delovno aktivnih oseb je bilo glede na prejšnje četrtletje malenkost višje. Bilo jih je 984.000, kar je hkrati tudi za 0,4 odstotka več kot v zadnjem četrtletju 2019. Med delovno aktivnimi je bilo 102.000 samozaposlenih, kar je 4,4 odstotka ali 5000 manj kot v zadnjem četrtletju 2019.
Med delovno aktivnimi se je zmanjšalo tudi število oseb, ki so delale prek študentskega servisa. Bilo jih je 17.000 ali 9000 manj kot v enakem obdobju leto prej. V nasprotju s samozaposlenimi in tistimi, ki so delali prek študentskega servisa, se je število zaposlenih v delovnem razmerju nekoliko povečalo. Bilo jih je za dva odstotka ali 16.000 več kot pred enim letom in za enak odstotek več kot v tretjem lanskem četrtletju.
Med delovno aktivnimi se je v zadnjem lanskem četrtletju ponovno povečal delež tistih, ki so bili odsotni z dela zaradi čakanja na delo. V prvem valu epidemije, torej od aprila do junija, je bila na čakanju na delo desetina vseh delovno aktivnih ali 45 odstotkov vseh, ki so bili odsotni z dela.
V tretjem lanskem četrtletju je bilo število oseb na čakanju na delo precej manjše; predstavljali so približno štiri odstotke vseh odsotnih z dela, 70 odstotkov odsotnih z dela pa so predstavljale osebe na dopustu. V zadnjem četrtletju se je delež oseb na čakanju na delo nato ponovno zvišal, vendar je bilo njihovo število manjše kot v drugem četrtletju.
Na čakanju na delo je bilo namreč 28 odstotkov vseh, ki so bili odsotni z dela. Približno tolikšen je bil tudi delež tistih, ki so bili odsotni zaradi bolezni ali poškodbe. Na čakanju je bilo več žensk kot moških.
Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih šestih letih do leta 2020 zniževala, v 2020 pa se je v primerjavi z istimi obdobji prejšnjih let ponovno nekoliko zvišala. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bilo brezposelnih 5,1 odstotka aktivnih prebivalcev Slovenije. Stopnja brezposelnosti je bila višja med ženskami (5,7-odstotna) kot med moškimi (4,6-odstotna).
Zadnji podatki o stopnji brezposelnosti v celotni Evropski uniji, ki so na voljo državnemu statističnemu uradu in se nanašajo na tretje četrtletje 2020, kažejo, da je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji v starostni skupini 15-74 let (5,1 odstotka) nižja od povprečja v celotni EU (7,5 odstotka). Najnižjo so imeli na Češkem (2,9 odstotka), najvišjo pa kot že nekaj let v Španiji (16,3 odstotka).
