- Knjižnično dejavnost opravlja za območje občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej ter ima 3600 članov. V zadnjem času se digitalizirajo, prehajajo na e-vire, tako da imajo vsako leto tudi okrog 300 e-knjig, v ponudbi pa tudi zvočne knjige.
Splošna knjižnica Ljutomer, ki poleg knjižnice obsega še muzej, galerijo in kino, je na področju knjižnične dejavnosti leto 2020 izkoristila tudi za obogatitev ponudbe e-gradiva. Zaradi velikega zanimanja za kulturno dediščino želijo digitalizirati čim več tovrstnih vsebin, ki jim jih v obilici ponuja tudi njihov muzej.
Splošna knjižnica Ljutomer je bila ustanovljena leta 2004, njena posebnost pa je, da ni samo knjižnica, ampak ima tudi tri enote: muzej, galerijo in kino (zadnji sicer že nekaj let ne deluje). Takšno strukturo ima le še nekaj zavodov v Sloveniji.
Kot je povedal direktorica knjižnice Vesna Laissani, je epidemija močno posegla v njihovo delo, v začetku novembra je virus zašel tudi v knjižnico. Kljub upoštevanju vseh navodil so vsi zaposleni zboleli in knjižnico so morali zato za 14 dni zapreti.
Zaradi epidemije so začeli iskati nove načine, kako uporabnikom približati branje in vse, kar je prej bralcem knjižnica ponujala v neposrednem stiku. “Sedaj so na voljo e-knjige, pripravljamo videe in različne vsebine, ki jih lahko damo na splet. Aktivni smo na Facebooku, kjer uporabnike seznanjamo z informacijami, zanimivimi utrinki iz zgodovine, predstavljamo novitete…”
Načrtujejo digitalizacijo, med drugim publikacije Zgodovinski listi, ki jo bodo objavili na portalu Digitalne knjižnice Slovenije DLib. “Pripravljamo novosti s področja kulturne dediščine, bralce seznanjamo z uporabno novih medijev, predstavili bi radi kulinariko, seveda na nov način, predstavljamo obrti, naše običaje, praznike ipd.,” je dejala direktorica.
Opažajo, da ljudi vedno bolj zanimata zgodovina in kulturna dediščina, zato so se temu področju posebej posvetili in ga želijo čim bolj digitalizirati. Kot poudarja Vesna Laissani, lahko pri tem veliko vsebin črpajo ravno pri eni od svojih enot – muzeju, ki se med drugim posveča taborskemu gibanju, Karolu Grossmannu in Francu Miklošiču.
