Generalni direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc je izrazil zaskrbljenost, da bo ekonomska situacija zaradi cen emisijskih kuponov prisilila Teš, da se bo zaustavil bistveno prej, kot predvidevajo scenariji v osnutku strategije za izstop iz premoga. Optimistično gledano se bo Teš zaprl 2029, je ocenil Šolinc, ki ga skrbi, da bo to že v 2024.
V Sloveniji pravičen prehod iz premoga oz. kontroliran izstop lovimo za rep, tako kot Bolgarija, je v spletni razpravi na temo energetskega prehoda savinjsko-šaleške regije, ki jo je organizirala medijsko-založniška hiša Montel Energetika.NET, dejal generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Šolinc.
Članice EU, ki so začele izstopati iz premoga, med drugi Združeno kraljestvo pred 20 leti, pa tudi Nemčija, Španija, Češka, Slovaška, Madžarska, se po Šolinčevih besedah gredo pravočasen prehod že deset let in so imele dovolj časa. V Sloveniji smo v Zasavju premog že opustili in nekakšno prestrukturiranje regije že izvedli, ne pa v celoti, zato tudi je Zasavje del nastajajoče nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.
V savinjsko-šaleški regiji pa bo po besedah Šolinca ekonomska situacija zaradi cene kuponov ogljikovega dioksida prisilila Termoelektrarno Šoštanj (Teš) k temu, da se bo zaustavila bistveno prej kot leta 2033, 2038 ali 2042, ki so letnice, ki so v strategiji vključene v različnih scenarijih.
“Po moje se prepiramo okoli oslove sence, ali bi zaprli Teš leta 2033 ali 2038, ker ga bodo razmere na trgu prisilile, da se bo zaprl, optimistično rečeno, leta 2029, pa me zelo skrbi, da bo to že leta 2024,” je dejal Šolinc.
Po njegovih besedah se za nazaj ne da nič spremeniti. “Cene kuponov so takšne, kot so, mi kot ministrstvo se trudimo z različnimi mehanizmi na eni strani zapirati Teš, na drugi strani pa do takrat, ko bo sploh obratoval, mu sploh pomagati, da bo lahko obratoval,” je dejal Šolinc, ki je bil kritičen tudi do vpletenih v dogajanje, saj meni, da če bi “se vsak ukvarjal s tistim, za kar je pristojen”, bi po njegovih besedah veliko lažje našli kakšen kompromis in zagotovili to, da bi bil prehod, kolikor je sploh še možno v tem kratkem času, res pravičen.
Glede osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij pa je Šolinc povedal, da so v javni razgrnitvi strategije in okoljskega poročila dobili ogromno pripomb in da zdaj pripravljajo verzijo strategije, ki bo vse to vključevala. To spremenjeno strategijo bodo nato poslali na okoljsko ministrstvo, s strani katerega nato pričakujejo odločbo o okoljski sprejemljivosti strategije. Zatem gre verzija strategije naprej v medresorsko usklajevanje na vlado do sprejema.
V spletni razpravi v organizaciji medijsko-založniške hiše Montel Energetika.NET so sicer sodelovali še drugi domači in tudi en tuji strokovnjak ter predstavniki velenjske občine in sindikatov.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je med drugim dejal, da ga še kako skrbi, kje bomo v prihodnosti dobili električno energijo in kakšne bodo posledice različnih energetskih virov v prihodnosti. In vse to bo po Dermolovih besedah vplivalo na položnice in konkurenčnost gospodarstva. “In tukaj je javni interes in kot župan se čutim odgovornega, da na ogrožanje javnega interesa opozorim,” je dejal Dermol. Glede ekonomike poslovanja Teša pa dodal, da mora država kot lastnica energetskih družb poskrbeti za njihovo rentabilno delovanje.
Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar je poudaril, da je socialni dialog v savinjsko-šaleški regiji izrednega pomena, za Holding Slovenske elektrarne (HSE) pa ocenil, da zelo slabo upravlja s to energetsko lokacijo. Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je dejal, da mora svoj del odgovornosti za pretekle odločitve sprejeti tudi ministrstvo ter da so “grožnje z zapiranjem leta 2024 popolnoma neutemeljene”. Lamot upa, da se bo država za v prihodnje v Evropi uspela izpogajati v interesu slovenske energetike.
Ekonomist Marko Jaklič z ekonomske fakultete pa je opozoril, da ima Slovenija v energetiki neugodno strukturo virov pridobivanja električne energije in da bi že danes morala imeti drugačna razmerja. “Mi nenehno zaostajamo in to nas zelo stane,” je dejal Jaklič in dodal, da je po njegovih podatkih HSE v zadnjih šestih letih za pokrivanje izgub Teša namenil več kot 800 milijonov evrov, kar bi lahko bil investicijski potencial za alternativne vire energije.
Spletna razprava je potekala v okviru projekta DeCarb, katerega glavni cilj je podpreti premogovno intenzivne regije pri tranziciji.
