Pedagoški inštitut in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta na skupni novinarski konferenci predstavila rezultate raziskave PIRLS 2021, ki jo že od začetka njenega obstoja izvaja Pedagoški inštitut. Ključni namen raziskave je preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec četrtega razreda osnovne šole, izvaja pa se v petletnih ciklih. Slovenija v raziskavi sodeluje že dvajset let, od samega začetka leta 2001. V raziskavi je na mednarodni ravni sodelovalo 57 držav in osem referenčnih udeleženk, skupno več kot 400.000 učencev, starih okoli deset let. V Sloveniji je potekala med 17. marcem in 23. junijem 2021. Sodelovalo je 194 šol (332 oddelkov), 163 ravnateljev, 6505 učencev, 5974 staršev in 324 učiteljev.
Raziskava bralne pismenosti je pomemben kazalnik, saj gre pri pismenosti za ključno kompetenco za učenje in je temelj vseh drugih pismenosti. Slovenija je do sedaj veljala za zgodbo o uspehu. Vsakih pet let so bili namreč bralni dosežki slovenskih četrtošolcev višji. Slovenija je celo edina država v ciklu 2021, katere bralni dosežki so bili do vključno leta 2016 iz cikla v cikel statistično višji. V tokratni raziskavi je Slovenija prvič zabeležila upad bralne pismenosti, in sicer za 23 točk. Gre za enega največjih upadov bralne pismenosti med državami, ki so sodelovale v raziskavi. Večji upad sta zabeležila le še Azerbajdžan in Južna Afrika. Slovenski učenci so leta 2021 v povprečju dosegli 520 točk, to je nad srednjo vrednostjo lestvice, ki je na 500 točkah. Njihovi dosežki pa so statistično primerljivi z učenci v Nemčiji, Novi Zelandiji, Španiji, na Portugalskem, Malti, v Franciji, Srbiji in Albaniji. V letu 2016 so učenci v Sloveniji dosegli 542 točk. Upad bralne pismenosti je še posebej pomenljiv, če vemo, da je razvoj le-te dolgoletno pomembna prioriteta izobraževalne politike v Sloveniji. Leta 2019 je bila oblikovana Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, v letu 2021 pa imenovan Nacionalni svet za bralno pismenost.
Tako za Slovenijo, kot za večino vključenih držav, je raziskava kot pomembne dejavnike nivoja bralne pismenosti izluščila jezik, ki ga otroci govorijo doma, socialno ekonomski status in spol. Učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom imajo precej boljši bralni dosežek, v Sloveniji je ta razlika 78 točk. Deklice so v 2021 dosegle višje bralne dosežke v 51 od 57 sodelujočih državah. V raziskavi ni niti ene države, v kateri bi dečki dosegali višje rezultate kot deklice. Tudi v Sloveniji so bile razlike med deklicami in dečki; deklice so v povprečju dosegle 529 točk, dečki pa 511 točk. Že prejšnji krogi raziskave so pokazali na povezanost med bralnimi dosežki in veseljem do branja. Slovenski učenci so v mednarodno primerjalno majhnem deležu (28 %) poročali, da zelo radi berejo. Da zelo radi berejo, so v največjem deležu (85 %) poročali učenci s Kosova, v najmanjšem pa učenci na Norveškem (13 %). Raziskava je pokazala tudi, da so v mednarodno-primerjalnem merilu razlike v dosežkih učencev med slovenskimi šolami majhne. To lahko interpretiramo tako, da osnovne šole v Sloveniji nudijo primerljivo kakovost izobraževanja in da je pri nas delitev na elitne in »ljudske« šole praktično neobstoječa, kar se tiče bralne pismenosti.
Izvedba leta 2021 je bila posebna, saj se je raziskava izvajala v času pandemije, v razmerah, ko so se šole že drugič ponovno odprle. Pri izvajanju, analizi in poročanju PIRLS 2021 je bilo tako zaradi pandemije covida-19 zagotovo veliko izzivov, a so rezultati kljub temu reprezentativni. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pričakovano z rezultati ni zadovoljno. Pravijo, da jih bodo skrbno preučili in z njimi seznanili strokovne ekipe, da bodo lahko oblikovale odzivne ukrepe.
Na objavo rezultatov se je odzval profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Damijan Štefanc: »Potrebujemo še kakšen alarm, da bomo doumeli, kam nas vodi več kot dvajset let igranja s šolstvom, izobrazbo in znanjem in več kot dvajset let odsotnosti resne šolske politike? Najslabši možni odziv šolske politike v tem trenutku bi bil piarovski ‘damage control’. Bojim se, da bomo temu priča, vključno z uperjanjem prstov v covid-obdobje in v prejšnjo vlado. Rezultate je treba vzeti nase, si priznati težavo in jasno, javno in transparentno pokazati, kaj je ta država pripravljena storiti, da kakovost bralne pismenosti in izobrazbe obrne navzgor. Začenši z vsaj šestimi odstotki BDP za izobraževanje.« Naslednji cikel raziskave bo pokazal, ali je v letu 2021 imenovan Nacionalni svet za bralno pismenost dosegel svoj namen ali pa bodo potrebni obsežnejši sistemski ukrepi, o katerih govori profesor Štefanc.
SIMON SMOLE
