Slovenija priznala Palestino, Izraelci pa v jok

Vlada je sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo, v mejah, ki jih določa resolucija Združenih narodov. Govorimo o mejah iz leta 1967 oziroma mejah, o katerih naj bi se vpletene strani dogovorile v prihodnjem mirovnem sporazumu. Palestino je do sedaj mednarodno priznalo že 145 držav, večinoma vse, ki ne sodijo na svetovni Zahod. A kaj danes sploh tvori Palestino kot politično entiteto? Katere so meje iz leta 1967? 

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 29. novembra 1947 v skladu z večinskim predlogom določila, da bosta na ozemlju mandatne Palestine nastali judovska in arabska država, mesto Jeruzalem s širšo okolico pa naj bi prešlo pod skrbništvo OZN. Judovski državi je bilo dodeljenih 56 odstotkov, arabski državi pa 42 odstotkov ozemlja mandatne Palestine; mesto Jeruzalem s širšo okolico je tvorilo dva odstotka ozemlja mandatne Palestine.

Vodstvo judovske skupnosti v Palestini je 14. maja 1948 razglasilo ustanovitev države Izrael, dan pozneje, ko je bil tudi uradno končan britanski mandat v Palestini, pa se je z napadom petih arabskih držav na Izrael začela prva arabsko-izraelska vojna, ki se je z zmago Izraela končala 7. januarja 1949. Izrael je v tej vojni osvojil še dodatnih 21 odstotkov ozemlja nekdanje mandatne Palestine, ki ga je resolucija predvidela za palestinsko državo (skupaj je nadzoroval 77 odstotkov ozemlja). Mednarodna skupnost (z izjemo večine arabskih držav) je priznala Izrael v okviru meja, ki so bile faktično vzpostavljene kot državne meje Izraela po letu 1949, čeprav so bile formalno določene zgolj kot črte premirja. Izrael je v tretji arabsko-izraelski vojni leta 1967 pridobil nadzor še nad preostalimi 23 odstotki ozemlja nekdanje mandatne Palestine (Zahodni breg, Gaza in Vzhodni Jeruzalem), tako da je nadzoroval tudi vse ozemlje, z resolucijo predvideno za palestinsko državo. 

Priznanje Palestine predstavlja enostransko politično izjavo ene države, da neko entiteto prepozna kot državo v smislu mednarodnega prava, z določenimi pravicami (in obveznostmi). Ima jo torej za enakopravno članico mednarodne skupnosti. Da bi neka entiteta lahko postala država, mora po mednarodnem pravu izpolnjevati tri pogoje. Imeti mora svoje ozemlje, prebivalstvo in učinkovito, suvereno (neodvisno) državno oblast. Izrael v primeru Palestine z okupacijo in iztrebljanjem onemogoča izpolnjevanje teh kriterijev. Obstaja ozemlje – se pravi Zahodni breg, vzhodni Jeruzalem in Gaza – , a ga je Izrael okupiral leta 1967 po šestdnevni vojni z Egiptom, Jordanijo in Sirijo. Obstaja tudi palestinsko, arabsko prebivalstvo, ki pa ga je zaradi okrutnega pobijanja Palestincev s strani izraelske vojske vse manj. Izrael onemogoča tudi obstoj učinkovite suverene in enotne palestinske oblasti.

Politolog Primož Šterbenc je opozoril, da je priznanje lahko »kontraproduktivno«, saj bi lahko ustvarilo »napačen vtis« o pravičnem dejanju, ne da bi spremenilo realnost na terenu. Priznanje Palestine lahko ustvari razmere, v katerih bi se članice Evropske unije izogibale svojim mednarodnopravnim obveznostim. Nujni so ukrepi naperjeni proti državi Izrael, pravi, kot so gospodarske sankcije na ravni Evropske unije. »Unija bi morala revidirati svojo tradicionalno prakso financiranja palestinskih oblasti … saj je na ta način le razbremenila Izrael, ki bi moral finančno breme nositi kot okupacijska sila,« je za Al Jazeero še povedal Šterbenc.

Izrael, priznanju navkljub, te dni nadaljuje z bombardiranjem bolnišnic, civilne infrastrukture, z omejevanjem humanitarne pomoči, ki je je močno primanjkovalo že prej. S tem, ko je Izrael uničil kmetijske površine, ribiške čolne, pekarne in v Gazo ne dovoljuje prevoza ničesar – ne zdravil, ne goriva, ne vode in ne hrane – je očitno, da je njegov cilj izstradanje Palestincev.  1,1 milijonu ljudem so ukazali, da morajo zapustiti dom v času, ko so Gazo že bombardirali. 42 odstotkov bomb je padlo na »varna« območja. Več kot 35 tisoč ljudi je bilo v Gazi že ubitih, okoli 80 tisoč pa ranjenih, med njimi je 70 odstotkov žensk in otrok.

V Evropi so nekatere države bolj glasne kot druge, na primer Španija, Irska, Slovenija, Luksemburg, Belgija, pa tudi Norveška, ki ni članica Evropske unije. A kdo je zares glasen? Kdo je sprejel ukrepe za kaznovanje Izraelcev in zaščito prebivalcev Gaze? Le Južna Afrika in države v Latinski Ameriki so prekinile gospodarske, diplomatske in politične odnose z Izraelom, Evropa tega ni storila. Izjave so zelo pomembne, saj kažejo politično voljo države, toda če država članica še vedno vzdržuje vojaške, diplomatske in politične odnose z Izraelom, če še vedno obstaja vojaška in gospodarska izmenjava z državo Izrael, vključno s podjetji in finančnimi institucijami, ki so del izraelskih nezakonitih dejanj, potem morajo države pod vprašaj najprej postaviti te odnose. Priznanje palestinske državnosti in retorično obsojanje Izraela ni dovolj.

Simon Smole

Back to top button