Slovenija

Slovenija pred 30 leti postala polnopravna članica Združenih narodov

V nedeljo bo minilo natanko 30 let, odkar je Slovenija uradno postala članica Organizacije združenih narodov. Z vstopom v ZN 22. maja 1992 je postala suverena in enakopravna članica mednarodne skupnosti ter tako uveljavila pravico slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenija sicer na ta dan obeležuje tudi dan slovenske diplomacije.

 

 

Slovenija je 5. maja 1992 kot prva izmed držav naslednic nekdanje SFRJ s pismom tedanjega predsednika Milana Kučana, naslovljenega generalnemu sekretarju ZN Boutrosu Boutrosu Ghaliju, vložila prošnjo za vstop v ZN. V pismu je naznanila, da demokratično izvoljena slovenska vlada v celoti izvršuje kontrolo nad svojim ozemljem ter izvaja miroljubno politiko, skladno z načeli in cilji te mednarodne organizacije.

Za članstvo Slovenije v ZN je bil predpogoj njeno priznanje s strani večine svetovnih držav, posebej pa članic EU in stalnih članic Varnostnega sveta ZN. 22. maja 1992 je bila potem v Generalni skupščini soglasno sprejeta resolucija št. 46/236, na podlagi katere je Slovenija uradno postala 176. članica ZN. Od nekdanjih jugoslovanskih republik sta bili na isti dan v organizacijo sprejeti tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.

“Slovenija se ni osamosvojila zato, da bi postala otok sredi sveta, ki se vse bolj združuje, ampak zato, da bi si v procesih združevanja, v katere vstopa, zagotovila ustrezno vlogo in pravično ravnanje. V današnjem svetu teče vzporedno proces nastajanja nacionalnih držav in proces njihovega povezovanja. Pripravljeni smo v trenutku, ko ljudstva na ozemlju nekdanje Jugoslavije pretresa kriza in vojna, prispevati k uveljavitvi narodnih posebnosti vseh in k skladnemu sožitju med vsemi,” je v nagovoru v Generalni skupščini ob sprejetju Slovenije v ZN dejal tedanji predsednik Kučan.

Z vstopom v ZN se je končal proces osamosvajanja Slovenije, ki je tako postala suverena, neodvisna in mednarodno priznana država.

V prvih letih članstva je Slovenija največ pozornosti namenjala vprašanjem kolektivne varnosti, kjer se je zlasti posvečala ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v jugovzhodni Evropi. Njena pozornost pa je bila tekom članstva usmerjena tudi k vprašanjem človekovih pravic, trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb.

Hkrati je članstvo Slovenije v ZN odprlo vrata dejavnejšemu sodelovanju v najpomembnejših skladih, agencijah in programih ZN. V Sloveniji je bil tako konec leta 1993 ustanovljen Odbor za Sklad ZN za otroke (Unicef). V času, ko je zaradi vojne v Sloveniji zatočišče iskalo veliko število beguncev iz sosednje Hrvaške in pozneje tudi iz BiH, je februarja 1992 svoje predstavništvo v Sloveniji odprl tudi visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Danes ima sicer UNHCR regionalni urad na Madžarskem, ki je pristojen tudi za Slovenijo.

Leta 1997 je Slovenija prvič sodelovala v mirovni operaciji pod vodstvom ZN. Prvi slovenski vojaki so delovali v misiji na Cipru (UNFICYP), njihove glavne naloge so bile opazovanje, nadzor in posredovanje v incidentih na razmejitvenem območju med grškim in turškim nadzorom otoka. Prvi slovenski policisti pa so sodelovali v mirovni operaciji ZN na Vzhodnem Timorju leta 2000.

V ZN so države razdeljene v pet regionalnih skupin, in sicer skupina vzhodnoevropskih držav, skupina zahodnoevropskih držav, afriška skupina, azijska skupina ter skupina latinskoameriških in karibskih držav. Slovenija je leta 1996 vstopila v vzhodnoevropsko regionalno skupino držav, znotraj katere kandidira v voljene organe ZN.

Pomemben mejnik članstva Slovenije v ZN je bila izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 1998 in 1999. Slovenija je bila tako prvič dejavno vključena v oblikovanje in sprejemanje odločitev o vprašanjih ohranjanja mednarodnega miru in varnosti.

Za nestalno članico je sicer kandidirala tudi leta 2011, a je po 16. krogih glasovanj priznala premoč Azerbajdžanu in se umaknila iz tekme.

Lansko leto je Slovenija vnovič najavila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje od leta 2024 do 2025. Vzhodnoevropski regionalni skupini sicer v omenjenem obdobju pripada en nestalni sedež, zanj pa poleg Slovenije zaenkrat kandidira še Belorusija. Volitve bodo v Generalni skupščini ZN potekale junija prihodnje leto.

Po izteku nestalnega članstva leta 1999 je bila Slovenija tudi dvakrat članica izvršnega odbora Unicefa in dvakrat članica izvršnega odbora Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Prav tako je bila članica posvetovalnega odbora Sklada ZN za ženske (Unifem). V drugi polovici svojega članstva v ZN pa je Slovenija bila dvakrat izvoljena v Svet za človekove pravice, organ ZN namenjen celoviti obravnavi položaja človekovih pravic po vsem svetu.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button