Evropska komisija je konec prejšnjega meseca objavila peto letno poročilo o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah Evropske unije. Poročilo je mehanizem za spremljanje ukrepov ter njihovih učinkov, ki so jih sprejele države članice na tem področju. Podaja pregled stanja na štirih glavnih področjih: neodvisnosti pravosodja, nacionalnem okviru za boj proti korupciji, pluralizmu in svobodi medijev ter institucionalnih zadevah in ravnovesju vej oblasti. V zvezi z oceno stanja pravne države v Sloveniji, je komisija slovenske oblasti pozvala k nadaljnji zaščiti neodvisnosti sodstva, sprejetju protikorupcijske strategije in zagotovitvi financiranja javne radiotelevizije.
Na področju svobode medijev v poročilu pozivajo k sprejetju dodatnih zakonodajnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu. Za medije pri nas naj bi bilo letos ozračje ugodnejše, kot je bilo lani. Kljub vsemu je bila na področju medijske pluralnosti Slovenija označena kot država z visokim tveganjem, torej nas komisija vključuje k skupini držav kamor spadajo še Hrvaška, Ciper, Grčija in Malta, države z zelo visokim tveganjem pa so Bolgarija, Poljska, Romunija in Madžarska.
V času Janševe vlade je Evropski parlament v Slovenijo poslal tako imenovano »fact-finding mission« – posebno komisijo, ki je raziskovala dejstva v zvezi z domnevnimi pritiski na novinarje in kršitve vladavine prava v EU. Med drugim so ugotovili izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije (STA), nadlegovanje novinarjev in politično kadrovanje na RTV Slovenija. Zato je še posebej zaskrbljujoča ugotovitev, da vlada v letu 2023 ni sprejela nobenih ukrepov za zaščito poklicnega novinarstva, avtonomije in varnosti novinarjev.
Na RTV Slovenija je sicer bil uveljavljen »depolitiziran« model upravljanja, ni pa bila sprejeta odločitev o »depolitizaciji« modela financiranja, kar je povzročilo krizo javne radiotelevizije. Zato so potrebne spremembe v financiranju, da bi zagotovili ustrezna sredstva, piše v poročilu. Decembra 2023 je bil v javno razpravo posredovan predlog novega zakona o medijih, ki uvaja mehanizme državne pomoči medijem, vendar ni bilo jasne opredelitve in zaveze glede vira in višine državne pomoči. Ni pa v poročilu navedena ugotovitev preiskovalne komisije državnega zbora, da nekatera podjetja, med njimi NovaTV24.si in Nova hiša, ki emitira omenjeno televizijo, delujejo kot obvodni računi stranke SDS in da gre torej za politični in poslovno-finančni projekt te stranke.
Ko gre za področje sodstva, komisija opozarja na nekoliko povečane sodne zaostanke in trajanje sojenj v primerih pranja denarja in korupcije. Slovenija je sprejela pomembne nadaljnje ukrepe za zaščito neodvisnosti sodnikov in avtonomije tožilcev v parlamentarnih preiskavah. Napredek je zaznan tudi glede ostalih priporočil: ukrepov za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev, nadaljnjih korakov glede strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji. Po lanskem priporočilu, naj sprejme ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, je namreč slovenska vlada predlagala delno zvišanje plač, ustavno sodišče pa je določilo, kako uresničiti odločbo o neustavnosti sodniških plač iz junija 2023. Rok za njeno uresničitev se je iztekel v začetku januarja letos, kar je sprožilo tudi stavko sodnikov in državnih tožilcev, so spomnili v Bruslju. Indeks zaznave korupcije v javnem sektorju med strokovnjaki in gospodarstveniki ostaja precej visok. Slovenijo pozivajo, naj dokončno sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnico, ter tudi ukrepe za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočne sodbe v korupcijskih kaznivih dejanjih. Obregnili so se tudi ob preiskavo o visokem političnem vplivu na policijsko odločanje, ki da še poteka – glede navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o ravnanju predsednika vlade Roberta Goloba –, pa tudi odložitvi načrtov za ureditev preprečevanja kakršnegakoli tovrstnega vpliva.
Pri Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da so v dialog o stanju pravne države povabljene organizacije in posamezniki, pri čemer metodologija izbire sogovornikov s strani Evropske komisije ni ustrezno razkrita. V okviru priprave poročila številne nevladne organizacije s področja človekovih pravic in vladavine prava letno pripravijo prispevke, v kar vložijo veliko dela, saj poročilo razumejo kot priložnost za dialog o pravni državi, vendar ta potencial ni v celoti izkoriščen, saj se obsežno in poglobljeno gradivo v postopku priprave poročila zoži na opis posameznih dogodkov brez ustreznega sistemskega konteksta. Poudarjajo, da mehanizmu poročanja manjka sistem za opozarjanje, ki bi omogočal sprotno obravnavanje nastajajočih groženj, kot so omejevanje pravice do mirnega zbiranja, napadi na novinarje, naraščajoče policijsko nasilje, sprejemanje zakonodaje, ki je v nasprotju z načeli pravne države. Poročilo tako neposredno ne omenja številnih omejitev svobode zbiranja, združevanja in izražanja solidarnosti s palestinskim ljudstvom ter pozivov k prekinitvi ognja zaradi stopnjevanja nasilja v Izraelu in Palestini.
SIMON SMOLE
