Leto dni po uničujočih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele Slovenijo, država še vedno obnavlja območja, kjer so vidne posledice katastrofe. Na vprašanje, ali bi bila Slovenija danes bolje pripravljena, če bi se poplave ponovile, je odgovor deloma pozitiven, vendar še zdaleč ne brez izzivov. Medtem ko se deli Evrope, vključno s Poljsko, Češko in Avstrijo, pravkar soočajo s podobnimi poplavami, Slovenija ob pogledu na uničenje v tujini ne more mimo spomina na lansko tragedijo.
Lani so poplave uničile več kot 13.000 stavb, poškodovana pa je bila tudi kritična infrastruktura, vključno s cestami, železnicami in oskrbo z elektriko. Po ocenah je skupna škoda dosegla skoraj deset milijard evrov, kar je sanacijo postavilo v središče nacionalnih prioritet. Kljub temu pa leto dni kasneje številni prebivalci in župani opozarjajo na (pre)počasno izvajanje ukrepov za preprečevanje podobnih katastrof v prihodnosti.
Vodotoki kot ključni dejavnik
Eden ključnih izzivov ostaja upravljanje vodotokov, ki so bili glavni vir uničenja. Po uradnih ocenah je bilo poškodovanih približno štiri tisoč kilometrov vodnih poti, pri čemer je škoda na vodni infrastrukturi presegla 1,3 milijarde evrov. Takoj po poplavah so bile izvedene interventne sanacije, ki so zagotavljale zgolj osnovno pretočnost rek in potokov, vendar dolgotrajnejša obnova še vedno poteka.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo petletni načrt sanacije vodotokov, ki vključuje obnovo pretočnosti in izboljšanje varnosti pred poplavami. Državni sekretar Jure Leben je poudaril, da so bile nekatere nujne sanacije že izvedene, vendar so potrebne trajne rešitve, ki zahtevajo obsežno načrtovanje in odobritev prostorskih aktov. Cilj je, da se do konca leta 2028 zaključi celovita obnova vodotokov, vključno z zaščito pred erozijo in vzpostavitvijo trajnih nasipov.
Kljub temu številni župani in lokalne skupnosti opozarjajo na počasnost postopkov. Mnogi prebivalci najbolj prizadetih območij so še vedno v negotovosti glede obnovitve svojih domov, saj številni objekti, ki so na seznamu za odstranitev, še vedno čakajo na dokončno odločitev. Trenutno je na seznamu za rušenje 343 objektov, a se številka še spreminja. Vlada je do zdaj sprejela 73 sklepov o odstranitvi, medtem ko postopki za preostale objekte še potekajo.
Lekcije iz lanskega leta
Lanske poplave so razkrile tudi pomanjkljivosti v upravljanju in urejanju vodnih virov, kar je povzročilo kritike na račun preteklih politik. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob obletnici poplav priznal, da je bilo področje urejanja voda dolga leta zapostavljeno. Po njegovih besedah so bili rečni nasipi in sistemi za obvladovanje poplav zanemarjeni več desetletij, kar je prispevalo k obsegu lanskega uničenja.
»Področje urejanja voda je bilo desetletja žal zapostavljeno, kar so pokazale tudi lanske poplave,« je dejal minister Novak. Kljub temu je izrazil optimizem glede novega petletnega programa, ki naj bi zagotovil trajne rešitve in izboljšal poplavno varnost. Po njegovih besedah je cilj programa, da se začnejo manj zahtevna sanacijska dela že v letu 2024, medtem ko bodo obsežnejši projekti zahtevali pripravo državnih prostorskih načrtov, kar bo trajalo nekoliko dlje.
Finančni ukrepi in pomoč prebivalcem
Država je po lanskih poplavah uvedla tudi več finančnih ukrepov za pomoč prizadetim prebivalcem in gospodarstvu. Letos je v proračunu predvidena 1,1 milijarde evrov za odpravo posledic naravnih nesreč. Poleg tega je vlada sprejela novelo zakona o obnovi, ki podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite do leta 2026. Novela prav tako širi nabor možnih kreditojemalcev, saj vključuje tudi ožje družinske člane lastnikov poškodovanih objektov.
Državni sekretar Jure Leben je poudaril, da je ključnega pomena, da se do konca leta 2024 dokončajo prostorski akti, ki bodo omogočili gradnjo nadomestnih objektov za tiste, katerih domovi so bili uničeni. Kljub temu prebivalci opozarjajo, da so postopki za pridobitev sredstev in obnovo domov še vedno zapleteni in dolgotrajni, kar povečuje občutek negotovosti.
Pogled v prihodnost: Ali smo pripravljeni na novo ujmo?
Čeprav je Slovenija v zadnjem letu naredila pomembne korake pri odpravljanju posledic lanske katastrofe, ostajajo odprta številna vprašanja. Nedavne poplave v srednji Evropi, kjer so Poljska, Češka in Avstrija ponovno pod vodo, so opomin, da naravne nesreče ne poznajo meja in da je pripravljenost ključnega pomena.
Slovenija se je sicer lotila sanacije vodotokov in uvajanja trajnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti, vendar se mnogi bojijo, da bodo te rešitve prišle prepozno. Kritike, da se projekti izvajajo prepočasi in da so postopki preveč birokratski, še naprej krožijo med prebivalci in lokalnimi oblastmi.
Medtem ko vlada zagotavlja, da so vsi ukrepi za preprečevanje podobnih katastrof že v teku, ostaja vprašanje, ali bodo ti ukrepi zadostovali za preprečitev prihodnjih katastrof. Poplave v srednji Evropi so opomin, da Slovenija ne sme pozabiti na nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in da mora nadaljevati s prizadevanji za zaščito svojega prebivalstva in infrastrukture.
Petra Znoj
