EUSlovenija

Slovenija 1. julija prevzema polletno predsedovanje EU

Slovenija bo prihodnji četrtek, 1. julija, uradno začela svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU. V ospredju bodo okrevanje Evrope po pandemiji, prihodnost Evrope in evropski način življenja, vladavina prava, varnost in Zahodni Balkan. Že julija bo v Sloveniji potekalo več srečanj na visoki ravni, oktobra se obeta vrh z Zahodnim Balkanom.

Od lanske pomladi so vsa predsedovanja – hrvaško, nemško in portugalsko – potekala v znamenju pandemije covida-19. Ta je bila po eni strani ključna tema pogovorov na ravni EU, po drugi strani se je večina srečanj, tudi tistih, ki so jih nameravale gostiti predsedujoče države, preselila na splet.

Okrevanje po pandemiji bo tudi v ospredju pozornosti slovenskega predsedstva, ki pa vendarle načrtuje čim več dogodkov organizirati v živo.

Tako bo že 1. julija vlada na enodnevnem obisku gostila Evropsko komisijo na čelu z njeno predsednico Ursulo von der Leyen. Komisija tradicionalno ob začetku predsedovanja obišče predsedujočo državo in se sestane z njeno vlado.

Srečanje bo potekalo v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, ki bo – tako kot v času prvega predsedovanja leta 2008 – osrednje prizorišče dogodkov v Sloveniji.

Načrtovano je, da bo Slovenija gostila 18 dogodkov na visoki ravni, gre predvsem za neformalna srečanja ministrov članic EU, ki za razliko od formalnih zasedanj sestav Sveta EU, ki so v Bruslju oziroma Luxembourgu, potekajo v predsedujoči državi.

Poleg tega je predvidenih še 182 dogodkov na nižji ravni, za začetek oktobra pa je načrtovano srečanje evropskih voditeljev s kolegi iz držav Zahodnega Balkana.

Koliko dogodkov bo potekalo v živo in koliko na daljavo, bo odvisno od epidemioloških razmer. Za zdaj je že predvideno, da bo 53 dogodkov potekalo v obliki videokonferenc oziroma hibridno, razlog so predvsem še vedno otežena potovanja v času pandemije.

Julijski dogodki – poleg obiska Evropske komisije je predvidenih tudi šest neformalnih ministrskih srečanj – bodo potekali v živo, seveda ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Za naprej bo odločitev sprejeta glede na epidemiološke razmere najmanj 30 dni pred načrtovanim dogodkom.

Medtem ko avgusta zaradi počitnic večjega dogajanja ne bo, bo zelo pestro že v začetku septembra, ko bo potekal tudi tradicionalni Strateški forum Bled, ki mu bo sledilo neformalno srečanje zunanjih ministrov EU.

Poleg neformalnih srečanj bodo ministri slovenske vlade v času predsedovanja vodili formalna ministrska zasedanja. Svet EU zaseda v desetih različnih sestavah, srečanja posamezne sestave potekajo od enkrat mesečno do štirikrat na leto. V času slovenskega predsedovanja naj bi v Bruslju potekalo 45 zasedanj na ministrski ali višji ravni.

Svet EU je skupaj z Evropskim parlamentom glavno zakonodajno telo EU. Usklajuje politike držav EU na različnih področjih ter skupaj s parlamentom sprejme letni proračun unije.

Predsedstvo ima dve temeljni nalogi: načrtovanje in vodenje sestankov ter predstavljanje Sveta EU v odnosu do drugih institucij unije. Da to lahko počne, mora delovati kot nevtralen in pošten posrednik.

Drugo predsedovanje Slovenije bo vendarle drugačno od prvega, ko je vlado prav tako vodil Janša. Vmes je namreč začela veljati lizbonska pogodba, ki je uvedla položaja stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika.

Tako premier Janša ne bo več vodil zasedanj evropskih voditeljev, saj to nalogo opravlja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se udeležuje tudi vrhov s tretjimi državami. Prav tako zunanji minister Anže Logar ne bo vodil zasedanj zunanjih ministrov. To namreč počne visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Bo pa Janša kot voditelj predsedujoče države ob začetku predsedovanja predstavil prioritete na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Predvidoma bo predstavitev 6. julija v Strasbourgu. Zunanjega ministra Logarja pa je vlada imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom.

Slovenija je svoj šestmesečni program predsedovanja Svetu EU zasnovala na štirih prednostnih področjih. Pod sloganom Skupaj. Odporna. Evropa. si bo prizadevala za okrevanje in večjo odpornost EU, razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Vsaka predsedujoča država skuša z izbiro prioritet pustiti svoj pečat in vplivati na agendo EU, a je pri tem omejena, saj je velik del agende, s katero se ukvarja, podedovan. Pri opredeljevanju prednostnih nalog države sicer sledijo političnim smernicam Evropskega sveta in prednostnim nalogam, ki jih sproti opredeljuje Evropska komisija.

Slovenija je bila že pred predsedovanjem deležna precejšnje pozornosti evropskih medijev, še več je bo ob začetku predsedovanja. Od 30. junija do 3. julija bo namreč na obisku v Sloveniji približno 50 evropskih novinarjev na t. i. izletu za novinarje, ki ga organizira predsedujoča država. V okviru obiska bodo potekala srečanja s predstavniki vlade, predvidoma tudi pogovor s premierjem.

Slovesnost ob prevzemu predsedovanja pa bo že drevi v okviru države proslave ob 30. obletnici samostojnosti. Na njej bo poleg premierja Janše spregovoril tudi predsednik Evropskega sveta Michel.

Za projekt predsedovanja je namenjenih 80 milijonov evrov, vsota vključuje tako priprave kot samo izvedbo predsedovanja. V državni upravi v Sloveniji bo pri izvedbi projekta sodelovalo nekaj čez 2000 ljudi. Na stalno predstavništvo v Bruslju, ki se je začasno preselilo v večje prostore, je bilo napotenih 208 uslužbencev.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button