EUAktualnoSlovenijaGospodarstvo

Šircelj: Slovenija bo načrt za okrevanje v Bruselj poslala do konca meseca

Slovenija bo načrt za okrevanje v Bruselj posredovala v predvidenem roku, torej do konca meseca, je danes povedal finančni minister Andrej Šircelj. Pričakuje, da bo to storila v zadnjem tednu aprila. Za zdaj ni načrta Evropski komisiji poslala še nobena članica. Med prvimi pa naj bi bile Portugalska, Španija, Grčija in Francija.

Finančni ministri EU so danes virtualno razpravljali o pripravah na črpanje evropskih sredstev za okrevanje. V Evropski komisiji pravijo, da se financiranje lahko začne julija, če bodo članice ratificirale sklep o lastnih virih in pripravile dobre nacionalne načrte za črpanje teh sredstev.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je danes pojasnil, da je doslej 26 od 27 držav predstavilo načrte na skupnem zasedanju in da so nekateri že skoraj povsem pripravljeni in jih bo mogoče posredovati do konca meseca, nekateri pa bodo terjali še nekaj dodatnih tednov priprav.

Ob tem je Dombrovskis poudaril, naj se države osredotočijo na kakovost in spoštovanje vseh zahtev ter si raje vzamejo še teden ali dva več časa, če je treba, saj da je kakovost pomembnejša od posredovanja načrta v določenem roku.

Svoj načrt je danes na zasedanju predstavila tudi Slovenija, je povedal minister Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po zasedanju. Komentarjev na posamezne načrte po njegovih besedah ni bilo, vsak je imel na voljo manj kot deset minut.

Slovenija je po Šircljevih besedah pripravila načrt, ki upošteva vse zahteve, tudi glede deleža zelenih in digitalnih projektov ter glede povezave z reformami, pri čemer so v slovenskem načrtu v ozadju zdravstvena in pokojninska reforma ter digitalizacija gospodarstva in javne uprave.

Finančni minister, ki izpostavlja, da pripravo načrta vodi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je kolegom danes pojasnil, kako je projekt potekal, da se je pri pripravi upoštevalo mnenja zbornice, sindikatov in podjetij ter da so se pogovorili s skupino strokovnjakov s tega področja.

Slovenski načrt je bil v procesu nastajanja deležen številnih kritik. Velik napredek vidi Šircelj zdaj v primerjavi s predhodnimi fazami v tem, da so določeni projekti povezani z reformami ter da gre načrt v smer izpolnitve zahtev glede deleža zelenih in digitalnih projektov. “Zdaj smo v končni fazi,” je dejal.

Nacionalni načrti vključujejo podrobne mejnike, ki jih bo treba upoštevati, da bo lahko članica črpala denar. Mejnike so države opredelile v dogovoru s komisijo. So zelo pomembni, saj bo na njih temeljil sistem nadzora in odločanja o sproščanju sredstev.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pred tem danes povedal, da ni komisija prejela še nobenega nacionalnega načrta za okrevanje ter da večino pričakuje v prihodnjih dveh do štirih tednih.

Sklep o lastnih virih, ki bo komisiji omogočil zadolževanje in s tem financiranje okrevanja, je doslej ratificiralo 17 članic, tudi Slovenija. Članice, ki tega še niso storile, so: Nemčija, Estonija, Poljska, Madžarska, Avstrija, Finska, Romunija, Nizozemska, Irska in Litva.

Med prvimi naj bi nacionalne načrte v Bruselj posredovale Portugalska, Španija, Grčija in Francija, ki naj bi to storile v prihodnjem tednu. Rok za oddajo, ki ni zelo strog, je konec aprila, nato ima komisija dva meseca časa, da jih oceni, nato pa Svet EU še en mesec, da jih potrdi.

Komisar za proračun Johannes Hahn je v sredo nakazal, da bodo denar najprej dobile tiste članice, ki bodo najprej posredovale ustrezne nacionalne načrte. Predvidenega je 13 odstotkov predfinanciranja, ki ga je po njegovih besedah mogoče izvesti v dveh mesecih, julija in septembra.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button