Sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, nasprotujejo vladnemu predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Ugotavljajo namreč, da vlada v njem ni upoštevala rešitev, ki so bile že usklajene z njimi. Še zlasti pogrešajo vir financiranja, brez katerega ni mogoče določiti vrste in obsega storitev, so povedali danes na novinarski konferenci.
Po predlogu zakona, ki ga je vlada sredi junija pripravila za obravnavo v DZ, bi bilo med viri financiranja dolgotrajne oskrbe tudi novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Vlada naj bi osnutek zakona o tem zavarovanju, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024.
Do sprejetja tega zakona o novem prispevku pa je predvideno, da se pravice iz dolgotrajne oskrbe financirajo s prenesenimi sredstvi, zbranimi s prispevki obveznega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja, manjkajoča sredstva pa bi zagotavljal državni proračun.
Toda sindikalne centrale poudarjajo, da je treba že zdaj bolj natančno vedeti, kako se bo dolgotrajna oskrba financirala. Kakovost in obseg storitev sta namreč odvisna prav od višine sredstev, je na današnji novinarski konferenci opomnil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.
Predlog po njegovih besedah ni usklajen s socialnimi partnerji. Pogajalska skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta se je v času, ko je bil minister za zdravje še Tomaž Gantar, sestajala, nekatera vprašanja so tudi rešili. Vendar je tokratni predlog marsikatero usklajeno rešitev “gladko povozil”, je opazil. Po njegovi oceni je neodgovorno, da je vlada poslala tak predlog v zakonodajni postopek.
Zanima ga, zakaj ministrstvo za zdravje kot pripravljavec zakona ni upoštevalo že dogovorjenih rešitev na pogajalski skupini in zakaj je namerno obšlo socialna pogajanja.
“Ustvarja se vtis, da je vlada pripravila zakon brez pravih izračunov,” je dejal. Po njegovih besedah ni sprejemljivo, da bi se dolgotrajna oskrba financirala iz sredstev demografskega sklada. Ta bi morala biti namreč namenjena izključno sofinanciranju pokojnin, je prepričan.
Ker kadra na področju dolgotrajne oskrbe primanjkuje, se po njegovi oceni postavlja tudi vprašanje, ali bodo pravice po predlaganem zakonu dostopne vsem pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, torej tudi v Prekmurju, na Goričkem in v drugih odročnih predelih. “Predlog ne daje odgovora,” ugotavlja.
Po besedah podpredsednice Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Irene Ilešič Čujovič je pogajalska skupina ugotovila, da vir financiranja v predlogu ni zagotovljen, zato so ministrstvo za finance zaprosili za odgovor.
“Ne vemo, kakšne bodo storitve, kakšen bo njihov standard, koliko denarja bomo za to porabili,” je naštela. Po mnenju konfederacije gre za zakonski predlog, ki je prazen. “Je ovoj brez prave vsebine,” je menila.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je bilo prav vprašanje financiranja razlog, da zakon ni bil sprejet že v preteklosti. Tudi pogajalska skupina je svoje delo decembra lani prekinila, ker ni bilo podatkov o financiranju.
Ob predlagani možnosti za izplačevanje pravice v gotovini pa se bojijo, da se bodo sredstva uporabljala nenamensko in jih bodo prejemniki porabili za reševanje svojega socialnega položaja.
“Ne vemo, kaj se ponuja, komu in zakaj,” je bila nezadovoljna tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Vesenjak. Vlada bi jih lahko po njenem mnenju povabila k socialnemu dialogu, vendar se ni odločila za to.
Peter Majcen, ki vodi Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, je napovedal pripravo dopolnil k zakonu, morda tudi skupaj z drugimi sindikalnimi centralami, ki jih bodo predstavili poslancem. Kako naprej, pa je po njegovih besedah v rokah organov sindikata.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber se je za odsotnost na današnji novinarski konferenci opravičil, vendar pa je njegovo mnenje enako, je povedal Zorko.