Sredi meseca je pričakovati nadaljevanje pogajanj o plačah nekaterih skupin v zdravstvu in socialnem varstvu. Še pred tem pa se bo na letni konferenci sestal sindikat Fides, ki vse glasneje zahteva izstop iz enotnega sistema plač. Ob morebitnih doseženih dogovorih je pričakovati, da bodo z zahtevami sledili tudi ostali sindikati javnega sektorja.
V zadnjih mesecih lanskega leta se je sicer zgodil pomemben premik na področju plač v zdravstvu. Vlada ter sindikati na področju socialnega varstva in zdravstva so namreč sklenili sporazum in podpisali področne kolektivne pogodbe, s čimer so se plače dvignile okoli 35.000 zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu, med drugim so največ pridobile bolnišnične medicinske sestre.
Po sporazumu bi pogajanja morali nadaljevati najkasneje 15. januarja
S sporazumom so se vlada in sindikati tudi zavezali, da najkasneje 15. januarja nadaljujejo pogajanja o vseh odprtih vprašanjih in delovnih mestih, ki jih niso uspeli zaključiti v prvem krogu. Pogajanje se bodo nanašala na vsa delovna mesta v plačnih skupinah E, F in J za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kjer so se pojavila nesorazmerja, so za STA pojasnili v reprezentativnih sindikatih. Trenutno tako še ni mogoče napovedati, na koliko zaposlenih se bodo pogajanja nanašala.
Prav tako trenutno še ni dogovorjen točen datum nadaljevanja pogajanja. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da so trenutno v pripravi izhodišča, ki jih mora pred nadaljevanjem pogajanj potrditi še vlada. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva so napovedali, da je sindikalna pogajalska stran vlado pozvala k nadaljevanju pogajanj.
Sicer pa v sindikatu delavcev v zdravstveni negi s pogajanji želijo “popraviti novonastale anomalije in razmerja med delovnimi mesti ter dodatno izpogajati višje plačne razrede za tista delovna mesta, ki so bila v prvem krogu pogajanj deležna minimalnih popravkov v višini enega ali dveh plačnih razredov oziroma popravkov sploh niso bila deležna”.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva pa pričakujejo odpravo nesorazmerij znotraj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, “saj se že kažejo negativne posledice novembra nastalih nesorazmerij, ki ne vplivajo ugodno na delovno klimo v zavodih”.
Na rušenje plačnih razmerij predvsem med (mladimi) zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negi od sklenjenega sporazuma vse glasneje opozarjajo v zdravniških vrstah. Ocenjujejo, da znotraj obstoječega plačnega sistema ni možno urediti razmerij, ki bi bila primerljiva z razmerami v tujini in konkurenčna ponudbi zasebnikov.
Zdravniki vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema, o tem tudi na letni konferenci
Glavni odbor Fides je po zborih zdravnikov po zdravstvenih zavodih, na katerih so vztrajali pri zahtevi po izstopu iz enotnega plačnega sistema in ureditvi delovnih pogojev z lastno kolektivno pogodbo, za prihajajoči torek sklical izredno letno konferenco. Ob napovedi letne konference so napovedali odločanje o obliki in časovnici sindikalnega pritiska.
Kot so v dneh pred konferenco spomnili za STA, je sklic konference “posledica plebiscitarno izraženega nezadovoljstva slovenskih zdravnic in zdravnikov”. Verjamejo, da bodo sprejeti sklepi v duhu slogana konference Čas je za spremembe – skupaj za učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem. “Vsa naša prizadevanja so usmerjena v učinkovit in za državljanke in državljane dostopen javni zdravstveni sistem. Nujna je celovita reforma, vključno z izstopom zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema,” so zapisali o pričakovanjih.
Zadnji interventni protikoronski zakon, sprejet konec preteklega leta, je sicer za zdravnike in zobozdravnike prehodno do konca prihodnjega leta dvignili plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Po pojasnilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja to še ne pomeni dviga plač, temveč zgolj daje podlago ministrstvu, da vladi pripravi izhodišča za pogajanje s sindikatom. Kot je spomnil, je bila to tudi zaveza iz stavkovnega sporazuma iz leta 2016. Fides sicer še nima informacij glede začetka pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.
V Fidesu so ob sprejetju interventnega zakona izrazili razočaranje, da pri njegovem sprejemanju odločevalci niso upoštevali njihove zahteve po izločitvi zdravstva iz enotnega plačnega sistema. V minulem tednu pa so za STA ocenili, da v določilu interventnega zakona “vidijo priznanje slovenske vlade in celotne družbe zdravnicam in zdravnikom za požrtvovalno delo, ki so ga opravili v boju z epidemijo in kot signal pred izziv, ki slovensko zdravstvo čakajo v bližnji prihodnosti”.
V pričakovanju pogajanj tudi ostali sindikati javnega sektorja
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so potrdili, da v sindikalnih centralah pripravljajo zahtevo za ustavno presojo zvišanja plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike. Pričakovati pa je, da bodo doseženi dogovori v zdravstvu odmevali tudi v okviru krovnih pogajanj za javni sektor ter bodo s svojimi zahtevami sledili ostali sindikati.
Kdaj bodo predstavniki vlade in sindikatov ponovno sedli za skupno mizo, sicer še ni znano, saj datum nadaljevanja pogajanj za zdaj še ni določen. Po nekaterih informacijah bi se lahko sestali v drugi polovici januarja oz. v začetku februarja. Nazadnje pa je vlada v tednu pred božičem zavrnila sindikalni predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice.
K nadaljevanju pogajanj o tem vprašanju so se sicer zavezali z dogovorom, ki so ga podpisali sredi lanskega leta. Vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin in predsednik Pergama Jakob Počivavšek ob tem izpostavlja, da vrednost plačnih razredov ostaja že 12 let enaka oz. je vmes prišlo do osemodstotnega znižanja, kar pomeni, da je realno vrednost plačnih razredov padla za preko 20 odstotkov.
Počivavšek v tem vidi enega pomembnejših razlogov, da prihaja do pritiskov, da se delovna mesta uvrščajo v višje plačne razrede. Vodja KSJS Branimir Štrukelj, ki na pogajanjih vodi pogajalsko skupino te konfederacije, pa posebej opozarja na spodnji del plačne lestvice v javnem sektorju, kjer se vse več delovnih mest uvršča v plačne razrede okrog minimalne plače.
