Slovenija

Selitveni prirast lani najvišji po letu 2008

V Slovenijo se je lani priselilo dobrih 36.100 prebivalcev ali skoraj 18.400 več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast je bil najvišji po letu 2008, so navedli na državnem statističnem uradu. V primerjavi z letom 2019 je bilo priselitev 15 odstotkov več, odselitev pa 17 odstotkov več.

Priselilo se je 11.360 državljanov Slovenije ali trikrat toliko kot leto prej. Veliko več priseljenih je predvsem posledica določil zakona o prijavi prebivališča in s tem prenehanja veljavnosti začasnega prebivališča v tujini. Glede na to je s 13. avgustom lani začasni naslov v tujini prenehal po uradni dolžnosti veljati 22.248 ljudem. Med njimi bi jih bilo nekaj manj kot 18.500 po obstoječi statistični metodologiji lani uvrščeno med prebivalce Slovenije in tako tudi med priseljene.

Statistični urad je s pomočjo različnih dodatnih podatkovnih virov med prebivalce Slovenije uvrstil manj kot 7500 teh oseb, od tega 97 odstotkov državljanov Slovenije in tri odstotke tujih državljanov. Večina teh prebivalcev se je najverjetneje priselila iz tujine že pred leti ali celo desetletji, a tega iz različnih razlogov niso prijavili na upravni enoti.

Selitveni prirast tujih državljanov je bil že 22. leto zapored pozitiven. Lani se jih je priselilo 12.816 več, kot se jih je odselilo.

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili Nemčija in Avstrija, in sicer prva za slabo tretjino priseljenih slovenskih državljanov, druga pa za slabo petino. Sledile so Italija, Hrvaška in Švica. Med odseljenimi državljani Slovenije pa jih je četrtina odšla v Avstrijo, petina v Nemčijo, sledili pa sta Hrvaška in Švica.

Največ oz. skoraj polovica vseh priseljenih tujih državljanov je prišlo iz BiH, sledili pa so Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška. Tudi odseljevali so se največ v BiH, ki je bila država prihodnjega prebivališča za tretjino. Sledila je Srbija s 16 odstotki, njej pa Kosovo in Hrvaška.

Statistični urad bo podatke o socioekonomskih značilnostih tistih, ki so se selili preko državnih meja, objavil 17. decembra.

Notranjih selitev, torej sprememb pri naselju bivališča znotraj države, pa so registrirali 140.223 ali 42 odstotkov več kot leto prej. Naselje bivališča znotraj države je spremenilo 127.052 ljudi.

Od prijaviteljev spremembe pri naselju bivališča se jih je večina oz. 85 odstotkov preselilo v drugo občino, 15 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 120.000 državljanov Slovenije in približno 20.000 tujih državljanov. Skoraj polovica tistih, ki so spremenili naselje bivališča znotraj države, je bilo starih od 20 do 39 let.

Tujci so bili tudi v letu 2020 bolj mobilni od državljanov Slovenije, saj se je med njimi najmanj enkrat selil povprečno vsak deveti, med državljani Slovenije pa povprečno vsak 20.

Veliko notranjih selitev je bilo v veliki meri povezanih z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč po prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra lani odločilo za prijavo spremembe prebivališča, kar so statistiki zaznali kot notranje selitve. Največkrat je šlo za prijave začasnega prebivališča v drugi občini.

Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so marsikoga spodbudili k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva. Pričakovati je, da si bo vsaj del med njimi sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oz. da bo redno podaljševal začasno prebivališče. Zagotovo pa del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenih ukrepov ne odraža več dejanskega stanja. To so namreč najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih in počitniških bivališč oz. vikendov.

Statistični urad je zabeležil tudi sprejeme v državljanstvo in odpuste iz njega. Sprejemov je bilo 1725, odpustov pa 43.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button