Odprtje sejma Agra v Gornji Radgoni je potekalo v znamenju pozivov k sodelovanju in povezovanju v agroživilski verigi, ker se bo le tako mogoče spopasti s prihajajočimi izzivi, med katerimi so tudi podnebne spremembe. Na slednje je kot slavnostni govornik opozoril predsednik Borut Pahor in dejal, da mora kmetom pri prilagajanju pomagati država.
“Vsi moramo s skrbjo sprejeti zadnje ugotovitve strokovnjakov z vsega sveta, ki so nas pod pokroviteljstvom Združenih narodov ravno te dni informirali, da je stanje okolja slabše, kot smo do sedaj verjeli. Segrevanje ozračja je hitrejše in že do leta 2030 bo preseglo 1,5 stopinje Celzija. Da spomnim, to je številka, za katero smo do sedaj verjeli, da je ne bomo prestopili do leta 2050. Še slabša je ugotovitev, da se ozračje v Sloveniji segreva dvakrat hitreje od povprečja,” je povedal predsednik.
Dejstvo je, da se bo treba prilagoditi, ter da je prilagoditev možna in izvedljiva, ob razviti in ugledni stroki v Sloveniji pa po Pahorjevih besedah upravičeno pričakujemo njene predloge in jasna priporočila kmetovalcem.
Državne intervencije, evropski in državni denar naj bodo prvenstveni namenjeni prilagoditvam na podnebne spremembe, v nobenem primeru pa se slovenske kmetice in kmetje ne smejo prestrašiti, da bodo v procesu prilagajanja ostali prepuščeni sami sebi. “Država je dolžna, da jim stoji ob strani in zagotavlja pomoč,” je poudaril Pahor.
Opozoril je tudi na pomen prehranske varnosti. Po njegovem nam mora biti cilj, da imamo primerno pridelavo hrane na vsaj nekaterih ključnih področjih, pri čemer je treba upoštevati, da se prehranske navade spreminjajo. Ob tem predsednik predlaga, da dobro spremljamo in analiziramo potrebe potrošnikov in trende pri prehranjevanju.
Francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari je v imenu države gostje letošnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra povedala, da je kmetijstvo v srcu in identiteti Slovenije in Francije, ter da so ljudje v obeh državah navezani na zemljo, sektor agroživilstva in kakovost izdelkov.
Državi imata tudi skupne poglede na določena vprašanja evropske kmetijske politike, predvsem podnebne spremembe, pri čemer bomo morali po njenih besedah razviti bolj odporne sisteme. V sejemskem parku so v čast državi gostji posadili hrast graden.
Francija je vodilni kmetijski pridelovalec v EU, njene kmetijske površine zasedajo polovico ozemlja, obdeluje jih 400.000 kmetov. Ima tudi več kot tisoč izdelkov z uradnimi označbami kakovosti in porekla.
Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška je najpomembnejše, da so se udeleženci sejma spet srečali v živo, deležnikom v prehranski verigi pa se je zahvalil, da smo imeli v času epidemije dovolj hrane.
Sodelovanje in povezovanje je tudi po Podgorškovem mnenju nujno, da bomo imeli dovolj kakovostne hrane, pohvalil pa je tudi trgovce, ki so v krizi prevzeli del tveganja pri oskrbi s hrano. Izziv pa je, tako Podgoršek, predvsem v strateškem načrtu za razvoj kmetijstva, ki ga bomo poslali evropski komisiji.
Napovedal je tudi, da bo država kmetijskemu sektorju še naprej pomagala, zaradi izpada prihodkov bo ta pomoč verjetno presegla 70 milijonov evrov.
Da so sodelovanje, povezovanje in spoštovanje dogovorov ključni za razvoj, kakovostno hrano in večjo samooskrbo, so se strinjali tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, na katerem se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29 držav, bo odprt do četrtka. V tem času bodo pripravili tudi več kot sto strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, že v petek pa je na Brdu pri Kranju potekala mednarodna ministrska konferenca Ženske in njihov položaj na podeželju.
