AktualnoSlovenija

Še letos začetek nabave novega vojaškega transportnega letala, v dveh letih še dva helikopterja

Parlamentarni odbor za obrambo se je danes seznanil s predlogom dopolnjenega srednjeročnega obrambnega programa države za obdobje 2018-2023, ki bo podlaga za nakup taktičnega transportnega letala ter dveh helikopterjev za potrebe specialnih sil. Postopek nabave letala bodo začeli še letos, nabave helikopterjev pa predvidoma do 2023.

Slovenske prioritete na področju obrambe so se od časa sprejema srednjeročnega programa “nekoliko nadgradile”, sprejet je bil tudi zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV), je na današnji seji odbora DZ za obrambo spomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret. Ena prvih prioritet je transportno letalo, saj se zaradi slabšanja varnostne situacije v svetu in povečevanja geografske oddaljenosti mednarodnih operacij Nata povečuje potreba po lastnih zmogljivostih Slovenije, je pojasnil.

“Gre za potrebo celotne države, še posebej se je to pokazalo lani ob izbruhu epidemije covida-19, ko je bil letalski transport ena naših glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme,” je poudaril državni sekretar. Po njegovih pojasnilih vojska letalo potrebuje za premeščanje in redno oskrbo sil SV ter za morebitno nujno evakuacijo moštva z operacij.

Dopolnjeni srednjeročni načrt obrambnega programa vključuje še nakup dveh helikopterjev za potrebne specialnih sil. Po Lampretovih navedbah bo Slovenija za uporabo v specialnih silah nabavila dva srednje težka helikopterja, podobna dvema, ki jih Slovenska vojska že ima.

Razprava na odboru je bila kratka, poslanci LMŠ so današnjo sejo obstruirali v znak protesta, ker še vedno niso dodelili mest v delovnih telesih DZ štirim poslancem pred kratkem nastale poslanske skupine nepovezanih poslancev. Oglasila sta se poslanca SDS Franci Kepa in Jožef Lenart, ki sta izrazila zadovoljstvo, da se vojski končno namenja sredstva za modernizacijo.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je nanizal očitke vladi in ministrstvu za obrambo na račun vojaških nakupov ter dvome v njihovo transparentnost. Glede vojaškega letala je izpostavil, da se je še lani govorilo o ceni 50 milijonov evrov, letos spomladi pa je ta cena narasla na 72 milijonov evrov. Potegnil je vzporednico s preteklimi nakupi za vojsko, med drugim z nakupom štirikolesnih oklepnikov oshkosh, za katere se je po Kordiševih navedbah najprej govorilo o vrednosti 15 milijonih evrov, nato o 32 milijonih evrov, na koncu se je k temu prištelo še davek na dodano vrednost. “To letalo se kupuje za potrebe servisiranja zveze Nato, in ne za prevoz dojenčkov ali česa podobnega,” je ocenil.

Kritičen je bil tudi do izbora vrste helikopterjev, ki jih namerava država kupiti za vojsko, ker da je srednje težki helikopter jasno helikopter za vojaške potrebe, in ne dvonamenski. Če bi država res nameravala kupiti helikopter tudi za civilne potrebe, bi po Kordiševem mnenju lahko za enako vrednost kupili tri helikopterje bell, kot se že zdaj uporabljajo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ali reševanje v gorah.

Lampret je Kordiševe očitke zavrnil. Po njegovih pojasnilih ima SV v uporabi več vrst helikopterjev; za helikoptersko nujno medicinsko pomoč se uporabljajo bell 412 in te nameravajo nadgraditi za opravljanje teh dnevnih nalog. Poleg tega ima SV še štiri transportne helikopterje cougar in dodatna dva helikopterja, ki naj bi ju kupila država v prihodnjih dveh letih, bosta nekaj podobnega.

Ti helikopterji se po besedah državnega sekretarja lahko uporabljajo za celoten spekter nalog. “Ne govorimo, da bo to izključno za civilne namene,” je poudaril. Nakup teh dveh helikopterjev bo po njegovih navedbah “sprostil potrebe vojske po helikopterjih bell 412, ki so najbolj uporabni za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in reševanje v gorah”.

Lahko transportno letalo pa država po Lampretovih besedah kupuje tudi za civilne zmogljivosti, a ne samo za to. Poslancu SAB Marku Bandelliju je pojasnil, da še ocenjujejo, katero dodatno opremo bodo kupili z letalom. Zagotovo bo nabavljena dodatna oprema za oskrbo ranjencev, o morebitni nabavi opreme za gašenje požarov pa še ne vedo, je pojasnil Bandelliju.

Na vprašanja poslanca SAB pa je državni sekretar še navedel, da bo vsaj v prvih letih večji del investicij v modernizacijo vojske šel tudi v infrastrukturo. Tako se pospešeno prenavlja vojašnico v Vipavi, kjer bodo 5. junija začeli z novim konceptom usposabljanja prostovoljnih pripadnikov SV, pogodbene rezerve in redne sestave. Tudi več novih infrastrukturnih projektov gre po njegovih navedbah v to smer.

Dopolnjeni srednjeročni obrambni program države za obdobje 2018-2023 mora potrditi še državni zbor.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button