SlovenijaGospodarstvo

Referendum o zakonu o vodah prva možnost za odhod na volišče po izbruhu epidemije

Volivci bodo 11. julija na referendumu lahko z oddajo svojega glasu povedali, ali se strinjajo z novelo zakona o vodah ali pa ji nasprotujejo. To bo prva možnost za odhod na volišče v času aktualne vlade premierja Janeza Janše in prva od izbruha epidemije marca lani.

Novela zakona o vodah je močno razburkala slovensko politiko in civilno družbo. Zagovorniki in nasprotniki zakona so vsebinsko vsak na svojem bregu in si medsebojno očitajo laži in zavajanja. Pripombe na okoljsko ministrstvo letijo tudi zaradi obravnave novele po skrajšanem postopku, javnost naj ne bi imela priložnosti izraziti mnenja o pomembnih spremembah oz. v postopku naj ne bi bila slišana.

Pobudniki referenduma so podpise zbirali v oteženih razmerah, v času, ko so številne upravne enote in krajevni uradi zaradi epidemije covida-19 delali v manjšem obsegu. Kljub temu in dejstvu, da so volivci podpise lahko oddali za dve vsebinsko enaki referendumski pobudi, je gibanju Za pitno vodo uspelo pred iztekom roka zbrati več kot 50.000 overjenih podpisov.

Vprašanje pa je, ali se bo povabilu na volišče odzvalo dovolj ljudi, saj bo referendum izveden krepko v času poletnih dopustov. Pobudnikom referenduma bo uspelo, če se za zavrnitev zakona izreče večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev oz. okoli 340.000 volivcev.

S koalicijskimi dopolnili do razburjenja javnosti

Postopek sprejemanja novele zakona o vodah se je začel precej umirjeno. Ministrstvo za okolje in prostor je presodilo, da gre za manj zahtevne spremembe, zato je za zakon predlagalo skrajšani postopek. Javna razprava je potekala med 20. oktobrom in 3. novembrom 2020, novela pa je takrat že predvidevala poseg v 14. in 37. člen obstoječega zakona, tako da bi se pristojnost za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenesla iz vladne na upravno raven. Druga predlagana rešitev je bila, da se lahko sredstva sklada za vode uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda.

V javni razpravi je sodelovalo sedem organizacij oz. podjetij. Kot izhaja iz vladnega gradiva, so določeni deležniki že takrat izrazili nestrinjanje z novo ureditvijo glede posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ministrstvo pripomb ni upoštevalo.

Pozornost širše javnosti pa je novela dobila, potem ko je koalicija v parlamentarni postopek na pobudo gospodarskega in s strinjanjem okoljskega ministrstva vložila dopolnilo k 69. členu obstoječega zakona. Z njim bi pod določenimi pogoji na vodovarstvenem območju lahko gradili tudi proizvodne objekte in naprave, ki uporabljajo nevarne snovi. Taki rešitvi so glasno nasprotovali v nevladnih organizacijah, številnih strokovnih združenjih, pa tudi v zbornici komunalnega gospodarstva. Mnogi so kot problematične hkrati izpostavljali posege v 37. člen.

Ministrstvi za gospodarstvo in za okolje sta tik pred odločanjem v DZ sklenili, da spremembe 69. člena iz novele izvzameta. Spremembe 14. in 37. člena pa so ostale, v slednjega je koalicija tik pred sprejetjem dodala še možnost, da se na priobalnih in vodnih zemljiščih gradijo enostavni objekti.

DZ je novelo zakona o vodah potrdil 30. marca. Državni svet je teden dni kasneje odločal o vetu, a ga ni izglasoval.

Gibanje Zdrava družba je že na dan, ko je bila novela potrjena v DZ, napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma, nekaj dni kasneje se je za enak korak odločilo še gibanje Za pitno vodo. Oboji so uspešno presegli prvo oviro in v DZ prinesli zadostno število podpisov za začetek referendumskega postopka. Po odločitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča je steklo zbiranje podpisov pod obema pobudama.

Gibanje Zdrava družba je to odločitev neuspešno izpodbijalo na upravnem sodišču in svoje kampanje ni zagnalo. Gibanje Za pitno vodo pa je pred iztekom roka, 19. maja, v DZ prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov.

Poslanci so odločili, da bo referendum 11. julija. Sprva je bil predvideni datum 4. julij, a so koalicijske SDS, NSi in SMC predlagale kasnejšo izvedbo, saj je bilo treba pred referendumom sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. DZ je to storil v petek.

Vsebinsko vsaksebi, postopki tarča kritik

O tem, ali novi zakon razširja ali oži možnosti gradnje na priobalnih zemljiščih, so mnenja pobudnikov referenduma in vladne strani različna. Okoljski minister Andrej Vizjak poudarja, da dosedanji 14. člen z zoženjem priobalnega pasu ob vodah dopušča gradnjo vseh objektov brez upoštevanja posebnih pogojev. Poslej bo ta možnost omejena na objekte v javni rabi in enostavne objekte, ki bodo izpolnjevali pogoje. Gradnjo bodo morali dopuščati prostorski akti, vodna soglasja pa bo izdajala direkcija za vode.

Pobudniki referenduma opozarjajo, da je bilo mogoče doslej priobalni pas zožiti le na stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, česar v novi zakonodaji ni. Bojijo se tudi, da se bodo tako prostorski akti kot vodna soglasja znašli pod velikim pritiskom, ko se bo pojavil bogat investitor.

Strokovnjaki tudi poudarjajo, da vsak objekt, tudi tisti v javni rabi, na priobalnem ali vodnem zemljišču vpliva na stanje in kakovost voda, posredno tudi na količino in stanje podtalnice. Z vsako novo gradnjo na teh območjih se povečuje poplavna nevarnost in potencialna poplavna škoda.

Nenazadnje očitki letijo tudi na način, na katerega je bila novela zakona o vodah pripravljena in sprejeta. Nevladne organizacije trdijo, da nikakor ne gre za manjše spremembe zakonodaje, ki bi upravičevale skrajšani postopek. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina je ocenil, da postopanje okoljskega ministrstva pri pripravi novele zakona o vodah ni bilo skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih prepisov.

Minister Vizjak je sicer prepričan, da razlogi za referendum niso vsebinski, pač pa politični.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button