Desnica se v boju proti spremembam v svetu povezuje na nivoju nacionalistične internacionale, kakorkoli protislovno se to morda sliši. Globalizem je mnoge pustil na cedilu in medtem, ko se je levica tudi v času gibanj Okupirajmo Wall Street oklepala starih idej, je desnica ustvarila novo gibanje alternativne desnice, znane tudi kot alt-right, ki je združila radikalizem, populizem in kovencionalni konservatizem. John Feffer je to imenoval za desno internacionalo.
Knjiga, ki je prevod v slovenščino doživela tri leta po izidu v izvirniku, je še vedno aktualna, dovolj razumljivo napisana tako za politične idiote, kot tudi za zahtevnejše bralce. V njej avtor analizira primere desnih populistov z vsega sveta od Združenih držav Amerike do Saudove Arabije, Kameruna in nenazadnje tudi do Slovenije, kjer se je v njegovih zapisih ob boku Orbana, Erdogana, Putina, Vučića, Netanjahuja in Bolsonara kot »dedič« Tymińskega znašel tudi Janez Janša. Njegovi opisi so kratki, a zgoščeni in se ukvarjajo predvsem s sodobnim stanjem, ki se v zadnjih letih ni prav veliko spremenilo, sega pa tudi dlje v zgodovino, da bi razložil, kako je do takšne situacije sploh prišlo.
Več kot polovici svetovne populacije danes vladajo populisti, avtoritarci in fundamentalisti, kar ta teden končane volitve v Nemčiji še potrjujejo. Hkrati je na svetu verjetno največ aktualnih vojnih konfliktov doslej (65), kar lahko pripišemo prav temu dejstvu. Po Fefferju desničarji namreč uspevajo predvsem s spodbujanjem sovraštva, ustvarjanjem teorije o »veliki zamenjavi«, da naj bi si manjšine in priseljenci prisvajali privilegije večinskega prebivalstva, poleg tega pa njihov avtoritarni oportunizem ponuja hitre in preproste rešitve zapletenih vprašanj, pri čemer jih ne zanima družbeno soglasje, pomembno je le, da sami, skupaj s svojimi kameradi, profitirajo.
Voditelji nove desnice nimajo odgovorov na globalno podnebno krizo, kjer bi lahko prevladal dogovor po načelu enakosti, ki bi nagovoril tiste, ki ostanejo praznih rok ob gospodarski globalizaciji. Gredo se predvsem vsakodnevne vragolije, redne predstave za občinstvo, ki niso zares ideološke, ampak prej direktni odzivi na politični trenutek. Da bi razplamteli dramo, si izmišljujejo ali ustvarjajo krize, ki jih lahko rešijo le oni sami, mednje pa sodijo izmišljene zarote globoke države, grozeči valovi beguncev ali zarote liberalcev, ki hočejo državljanom denimo odvzeti pravico do orožja.
Po Fefferju se je desni populizem začel že z Josephom McCarthyjem v ZDA v petdesetih letih, val po Trumpu pa naj bi se vzpel s pomočjo »identitarnega« gibanja, ki se ukvarja predvsem z versko in rasno identiteto in nagovarja bolj konvencionalne desničarske stranke, ki slutijo politično priložnost v premiku na skrajno desno.
Pri pisanju, razen v spremni besedi, avtor ni pristranski, ampak ostaja znanstven in strokoven. Na nekaj več kot 150 straneh pa poda jasen pregled razlage, kako lahko politične elite bogatijo, medtem ko splošna javnost, tudi z lastno pomočjo, izgublja tako ugodnosti kot pravice z nasedanjem na izmišljene neideološke prazne obljube.
Pia Nikolič
