Recenzija: (Festival) IGNOR

Mineva osmo leto, odkar se je vzpostavila platforma za literaturo, zvočenje, vizualne umetnosti in performans Ignor. Njen pobudnik je pesnik brez dlake na jeziku, organizator ter vodja založbe Črna skrinjica Dejan Koban, ki je s svojim večnim literarnim entuziazmom nevede ali pa vsaj nenamerno ustanovil umetniško diabolično gibanje Kobanizem. Čeprav je bil na literarni sceni zaradi svojih pesniških zbirk znan že precej časa, prav tako tudi kot organizator pesniških večerov Mlade rime, se ga trenutno najbolj povezuje z Ignorom, ki poteka pretežno na Metelkovi in kolobari po različnih klubih. Vsake toliko pa gostuje tudi izven Ljubljane ali se celo poda v tujino. Njegova najpogostejša oblika je mesečna, enkrat na leto pa se zgosti v večdnevni festival, ki se je v zadnjih letih ustalil v mesecu oktobru.

Kljub temu, da je Ignor prvotno namenjen pesniškim in prozaističnim avtorjem, vedno vključuje tudi druge zvrsti umetnosti, kot sta vizualna ter performativna. Najpogosteje vabi zvočne umetnike, ki nastopijo kot samostojni izvajalci. Mnogokrat pa Ignor deluje tudi kot povezovalec glasbenikov, ki zvočijo ob branjih literarnih del. Njegova spodbuda je prišla tudi do točke, da se je ustanovil kar Ignor orkester s skoraj dvajsetimi umetniki. Dodana vrednost platforme je njena kritična nota, ki se najbolje izraža preko redne improkolumne organizatorja, glasbenega in družbenega kritika ter glasbofila Mihe Zadnikarja, ki Ignor vedno odpre. Zadnikar je tudi vodja glasbenega cikla Defonija, ki se pogosto z Ignorom poveže v dogodek Ignorofonija.

Letošnji Ignor festival je potekal od ponedeljka, 21., do četrtka, 24. oktobra, po različnih klubih na Metelkovi. V imenu dogodka se je prvič pojavil tudi podnaslov »Zanimanje upada«, ki je reakcija na osip obiska na cikličnih dogodkih platforme. Kljub temu pa se zdi, da je bil manjši obisk zgolj naključen. Na obisku v ponedeljek ter v sredo je avtorica prispevka opazila, da publike niti ni bilo tako malo, poleg tega je bila zelo odzivna in predvsem hvaležna. 

Festival je ponovno združil več zvrsti umetnosti ter k soustvarjanju dogodka povabil več kot 30 literatov ter več kot 10 glasbenih aktov, vse od noisa s Kikiriki ter SsmKOSKa, poprockovskih psihedelikov Nastje Janžeković, Martina Ukmarja ter zasedbe nosferatu3285 do domačijskih breznarodno zabavnih hardbassovskih Haloban. Ravno slednji so poskrbeli za najbolj zabaven glasbeni moment, ki je popestril oziroma prevedril branja. Skupina štirih glasbenih amaterjev, ki jih druži moto »nič nas ne boli in dol nam visi«, se žanrsko ne omejuje, je pa slišati, da jim je najljubši ruski hardbass, ob katerem skačejo po odru ter prepevajo o bedarijah. Čeprav jih glasbeno težko jemljemo resno, pa moramo priznati, da na nastopu dajo vse od sebe in dokažejo, da se ne bojijo biti to, kar so – lahkoten žur bend, ki razbija togotnost resničnega sveta. Tudi bolj zategnjeni Ignorovci so zaplesali z njimi. Želimo si, da bo zanimanje za odlična branja, performanse, zvočenja in žure z Ignorom rastlo še dolga leta.

Brigita Gračner

Back to top button