- Razstavo sklene soba za dokumentacijo, kjer so predstavljeni materiali, povezani z javnem delovanjem zbirk. Razstava Ko ste v dvomu, pojdite v muzej bo na ogled do 25. aprila.
Razstava sodobne umetnosti Ko ste v dvomu, pojdite v muzej v Mestnem muzeju Ljubljana, kot so zapisali v muzeju, “širi obzorja, ruši tabuje, reflektira fenomene, gledalca izziva, mu postavlja vprašanja in ponuja svoj razmislek”. Kustos Tevž Logar je izbral dela iz petih zasebnih umetniških zbirk.
Razstava ponuja horizontalno in vertikalno možnost branja
Razstavo je Logar na povabilo direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaža Peršina začel pripravljati pred dvema letoma, z njo pa so želeli, kot je poudaril, stimulirati diskurz o zbirateljstvu v slovenskem prostoru, kjer je le-to še zelo v povojih. V prvem letu je raziskal približno 15 zbirk, pri čemer se je osredotočil na evropski prostor. Drug kriterij, poleg geopolitičnega, pa je bil, da zbirke opravljajo javne programe, da se denimo posvečajo tudi založništvu, podpori umetniški produkciji, raziskavam, izobraževanju.
Razstavo je zasnoval v dve smeri – kot horizontalno kurirano razstavo, ki pa jo je možno brati tudi vertikalno, kot posamične študije primerov. Rdeča nit je po Logarjevih besedah vprašanje, kako umetnik skozi izbrani izrazni medij detektira družbene spremembe.
Zbirka Lah edina iz lokalnega prostora
Razstavo uvede predstavitev zbirke Ovidia Sandorja iz Temišvarja. Zbirka po Logarjevih besedah temelji na treh vsebinskih stebrih oz. časovnih obdobjih. Osnovo predstavlja zgodovinska avantgarda z začetka 20. stoletja tako skozi posamične prakse umetnikov, kot so bili Constantin Brancusi, Brassai ali Victor Brauner, kot skozi gibanja dadaistov in nadrealistov. Sledita t.i. povojna avantgarda in obdobje pa padcu Ceausescujevega režima. Gre za umetnike, od katerih nekateri še danes delujejo v mednarodnem prostoru oz. so v obdobju ponovnega zgodovinjenja umetnosti vzhodnega bloka v zadnjih 20 letih postali del mainstrema, kot je denimo Victor Man, ali pa iz mlajše generacije Ciprian Muresan, Andra Ursuta in Vlad Nanca.
Sledi predstavitev zbirke Lah, edine zbirke iz lokalnega prostora, ki združuje dela avtorjev iz slovenskega in mednarodnega prostora. Pri slednjih gre po Logarjevih besedah praviloma za uveljavljene umetnike, kot so Shirin Neshat, Joseph Beuys, Robert Mapplethorpe in Hito Steyerl. Zbirka, ki se je začela oblikovati okoli opusa Zorana Mušiča, bo kmalu dobila tudi svoj muzej na Bledu. Glavni vsebinski poudarek zbirke pa so po Logarjevih besedah grozote vojn in njihove posledice. Tako se denimo delo Williama Kentridgea ukvarja z vprašanjem apartheida, Shirin Neshat pa v svojih delih opozarja na položaj ženske v iranski družbi.
Od avtorjev angažiranih praks 90. let do aktualnih projektov
Zbirko Sandretto Re Rebaudengo je leta 1992 ustanovila Patrizia Sandretto Re Rebaudengo, leta 1995 je bila ustanovljena še fundacija. Zbirka je izjemno obsežna, v njej je več kot 3000 del, zato je bil izbor del za razstavo trd oreh, je dejal Logar. Pri predstavitvi zbirke se je odločil za dve smeri. Na eni strani so začetki zbirke, ki so osredotočeni na ustanoviteljičino sodelovanje z lokalnimi umetniki, ki pa je kmalu preraslo v zanimanje za mednarodni prostor, in angažirane prakse 90. let oz. natančneje v podporo ženskim umetnicam 90. let. Na drugi strani je aktualno poslanstvo fundacije – podpora umetniški produkciji mlajših avtorjev.
V razstavo so vključena dela avtorjev angažiranih praks 90. let minulega stoletja Nan Goldin, Barbare Kruger, Mone Hatoum, Raymonda Pettibona in Maurizia Cattelana, danes razvpitega umetnika, tedaj pa nadebudnega mladega avtorja. Njegovo delo – vreča z ruševinami Centra za sodobno umetnost v Milanu-, ki je na razstavi v Ljubljani, je sploh eno prvih del, ki je bilo vključeno v zbirko.
Specifična po izhodišču je zbirka francoskega umetnika in zbiratelja Laurenta Fieveta, ki mu zbirka na nek način služi tudi za samorefleksijo lastnega dela. V izboru del je Logar, kot je pojasnil, želel med drugim izpostaviti relacijskost na nivoju preizpraševanja podobe oz. objekta. Slika sodobnega konceptualnega avtorja Laurenta Grassa denimo združuje različne likovne narative – prepoznamo lahko renesančno krajino Piera della Francesce in elemente iz del Reneja Magritta, umetnik pa je pri tem tudi v uporabi pigmentov in tehnik sledil tistim, ki sta jih uporablja omenjena slikarja.
Predstavljena je še zbirka Thyssen-Bornemisza s sedežem na Dunaju in prostori v Madridu. Ustanovljena je bila leta 2002 in se v veliki meri posveča t.i. time based medijem, kot so video, film, zvok, instalacija, ki od gledalca zahtevajo čas. V Ljubljani so na ogled najnovejša dela iz leta 2020, nastala v sklopu projekta, s katerim so želeli umetnikom pomagati pri produkciji del v času pandemije. Kot je pojasnil Logar, so bila nekatera v sklopu omenjenega projekta nastala dela pozneje vključena v zbirko. Intenzivna podpora umetniški produkciji je po Logarjevih besedah ena od specifik zbirke, druga je, da namenjajo sredstva tudi za raziskave, s čimer so v ustvarjalni proces vključeni že od samega začetka. Kot je poudaril, tovrstne iniciative pripomorejo k izboljšanju produkcijskih pogojev, še posebej v okoljih, kot je tudi Slovenija, kjer imajo umetniki praviloma možnost financiranja izključno iz javnih sredstev.
