»Vsaka mama rodi, tudi tista s carskim rezom,« pogosto pravijo zdravniki. A vendarle, ko gre za carski rez, pogosto slišimo mešane odzive – od hvaležnosti do strahu, od olajšanja do občutkov krivde. V Sloveniji se danes s carskim rezom rodi vsak četrti otrok, kar je precej več kot pred nekaj desetletji. Zakaj se zdravniki odločijo za ta poseg? Mesec april je posvečen ozaveščanju o carskem rezu, zato je treba govoriti o tej »drugačni« porodni izkušnji.
Carski rez je več kot le operacija. Je odločitev, ki lahko reši življenje – materino, otrokovo ali oba. Ni nujno, da gre pri porodu nekaj narobe, lahko gre za tudi za preventivno odločitev, najpogosteje zaradi nepravilnega položaja ploda, zastoja pri rasti, zdravstvenega stanja nosečnice … Carski rez je torej lahko načrtovan ali nujen.
Pri elektivnem rezu je postopek natančno načrtovan teden do dva pred rokom. Nosečnica opravi vrsto predoperativnih preiskav, se seznani z anestezijo (spinalno ali splošno) in s potekom operacije. Urgentni carski rez se opravi med samim porodom, ko pride do zapletov – najpogosteje zaradi fetalne stiske, ustavitve poroda ali drugih nujnih situacij. V Sloveniji carski rez na željo nosečnice ni mogoč, razen izjemoma, ob potrjeni fobiji pred porodom, ki jo oceni klinični psiholog.
Statistika razkriva, da se v Sloveniji s carskim rezom rodi med 22 in 24 odstotkov otrok, kar nas uvršča nekoliko pod evropsko povprečje. V ZDA je takšnih porodov približno 32 odstotkov, v Braziliji pa ta delež presega 50 odstotkov. Pri nas se število zadnja leta ni bistveno spremenilo, čeprav je viden manjši porast načrtovanih carskih rezov, zlasti zaradi predhodnega carskega reza ali zaradi starosti matere.
Operacija običajno poteka v spinalni anesteziji – to pomeni, da je porodnica budna, vendar ne čuti bolečine. V operacijski sobi so prisotni ginekolog, anesteziolog, babica in pediater. Po razkuževanju in prekrivanju trebuha s sterilnimi polami zdravnik zareže v spodnji del trebuha in maternice, skozi odprtino pa izvleče otroka. Vse skupaj traja približno 30–60 minut, pri čemer je največ pozornosti namenjene varnosti matere in otroka. Po porodu novorojenčka pregledajo in pogosto takoj položijo k materi, če njeno zdravstveno stanje to dopušča. Po carskem rezu se mame običajno v bolnišnici zadrži nadaljnjih štiri do pet dni, okrevanje pa traja nekaj tednov. »Bolečine v predelu reza, težje vstajanje, previdnost pri dvigovanju – vse to so izzivi, s katerimi se srečujejo mame,« pravi fizioterapevtka Tanja, ki z mamami dela v poporodnem obdobju.
Ob tem ne smemo pozabiti na čustvene posledice. Nekatere ženske po carskem rezu občutijo razočaranje, kot da niso »pravilno« rodile. Psihologi opozarjajo, da so takšni občutki povsem legitimni, a ne bi smeli zasenčiti dejstva, da so postale mame in da so opravile velik, telesno in čustveno zahteven podvig. Pomembno je, da jim okolica da priznanje in podporo, ne da jim vsiljuje občutek manjvrednosti.
V javnosti še vedno kroži mit, da je carski rez »lažji način rojevanja«. V resnici gre za večjo operacijo, ki prinaša svoje tveganje – okužbe, krvavitve, poškodbe organov in daljše okrevanje. Poleg tega lahko vpliva tudi na naslednje nosečnosti, saj poveča tveganje za zaplete, kot so raztrganje maternice ali nastanek predležeče posteljice. Zato se moramo zavedati, da carski rez ni bližnjica, temveč poseg, ki se ga opravi le takrat, ko drugače ne gre. Tudi dojenje po carskem rezu je lahko nekoliko zahtevnejše – zaradi bolečine, kasnejšega stika z otrokom ali vpliva anestezije. A ob podpori zdravstvenega osebja in svetovalk za dojenje večina mam uspešno vzpostavi dojenje. Pomembno je tudi celostno okrevanje. V porodnišnicah se vse bolj zavedajo pomena obravnave po carskem rezu, zato vključujejo fizioterapevtsko obravnavo, spodbujajo zgodnji stik z otrokom in povečujejo informiranost žensk.
V svetu obstajajo številne pobude za ozaveščanje o carskem rezu, med njimi tudi mesec april, ki osvetljuje izkušnje žensk, izzive zdravstvenih sistemov in pomen informiranih odločitev. Cilj ni spodbujanje k carskem rezu, temveč razumevanje okoliščin, ki do njega pripeljejo. V Sloveniji se o tem še premalo govori. Na družbenih omrežjih se mame povezujejo, delijo izkušnje in iščejo podporo, saj je carski rez kljub svoji pogostosti pogosto še vedno obdan s tišino ali celo sramom.
Ko govorimo o porodu, se prevečkrat osredotočamo na način, kako se je otrok rodil, namesto da bi praznovali, da se je rodil. April naj bo priložnost, da odpremo prostor za pogovor, razbijemo mite in podpremo ženske – ne glede na to, ali rodijo po naravni poti ali s pomočjo operacije.
Petra Znoj
