Prvi odzivi sindikalnih central na odgovor vlade glede povratka za mizo ESS so mešani, saj jim “odpira kar nekaj vprašanj”. Vlada je sicer v odgovoru sindikatom med drugim zapisala, da predstavniki delojemalcev pripisujejo ESS pristojnosti, “ki pripadajo izvršni in deloma tudi zakonodajni veji oblasti”. Ob tem je pripravljena na podpis dogovora.
Predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen in Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Vesenjak so na vlado v začetku junija naslovili dopis, v katerem so nanizali več pogojev za povratek za mizo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
V prvi vrsti pričakujejo podpis dogovora o načinu delovanja ESS oz. zavezo o doslednem izvrševanju pravil ESS.
Vlada je odgovor, ki ga je pridobila STA, potrdila in odposlala minuli teden. “Iz vašega dopisa bi se lahko domnevalo, da se ESS, ki je nedvomno pomembno posvetovalno telo vlade, pripisuje pristojnosti, ki pripadajo izvršni in deloma tudi zakonodajni veji oblasti. V demokraciji in nasploh v družbi velja pravilo, da morajo biti pristojnosti in odgovornosti uravnotežene ter jasno (do)ločene,” je zapisala namestnica vršilke dolžnosti generalnega sekretarja vlade Petra Aleksandra Marolt Vajda.
Vlada se sicer strinja, da je socialni dialog pomembna demokratična pridobitev, a je pomembno “tudi razumevanje in spoštovanje njegove vloge”. Vsi trije partnerji – sindikati, delodajalci in vlada – morajo biti enakopravni, glavna pozornost pa mora biti posvečena vsebini obravnavanih zakonov v dobrobit državljanov, je dodala Marolt Vajda.
Vlada je sicer pripravljena tudi na morebiten podpis dogovora o načinu delovanja ESS, “čeprav meni, da je vse zapisano že v obstoječih pravilih”. “Morebiten nov dogovor ne bi smel narekovati dodatnih kompetenc nobenemu od treh partnerjev. Truditi se je treba za dosledno spoštovanje pravil ESS, tako v postopku usklajevanja pred sprejemom zakonodaje in drugih aktov na vladi kot pri zastopanju vsebin, ki so predmet socialnega dialoga v nadaljnjem procesu sprejemanja zakonodaje,” je mogoče brati v vladnem pismu.
Ob tem je Marolt Vajda izpostavila, da je treba upoštevati razmere v družbi, še posebej v času, kot je pandemija covida-19.
Opozorila je še, da je potrebno razumevanje vseh treh partnerjev, da v primeru, ko predlagani kompromisi za eno od strani niso sprejemljivi, kompromisa ne zahtevajo za vsako ceno.
Vlada pričakuje, da se bodo po posebnem protokolu iz leta 2020, ki predvideva skrajšan postopek usklajevanja, usklajevali izključno interventni zakoni, povezani z epidemijo.
Glede sindikalnega predloga o obravnavi predlogov zakonov, ki so že v postopku sprejemanja v DZ, pa predlaga, da se lahko nadaljuje razprava o posameznih predpisih, a se zaradi tega ne sme podaljševati postopka njihovega sprejemanja v DZ.
Odstop sindikatov od socialnega dialoga sicer po mnenju vlade predstavlja izpuščeno priložnost.
Prvi odzivi sindikatov so “nekoliko mešani”, je za STA povedala Jerkičeva. Vsebine odgovora vlade še ni komentirala, dejala je le, da odpira kar nekaj vprašanj in da bi pričakovali, da bo njegov podpisnik predsednik vlade Janez Janša. Sindikalne centrale se bodo o teh vprašanjih najverjetneje pogovorile naslednji teden, nato pa pripravile skupno stališče. Za to si bodo “vzele precej manj časa kot vlada”, je zagotovila predsednica ZSSS.
Sindikalne centrale so socialni dialog maja prekinile, ker naj bi vlada sistematično kršila pravila o delovanju ESS. Po teh naj namreč ministrski zbor brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev na ESS ne bi sprejemal ali predlagal sprejetja predpisov, ki sodijo na področje ESS. Ta vlada je medtem brez obravnave na ESS v DZ poslala npr. predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, predlog zakona o debirokratizaciji v delu o uvedbi socialne kapice in predlog sprememb davčne zakonodaje, prav tako socialnim partnerjem ni predstavila nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ko so zakonski predlogi enkrat v parlamentarnem postopku, naj socialni partnerji ne bi imeli več pravega vpliva.
