Analiza projekta Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA), ki se po štirih letih zaključuje letos junija, kaže, da je projekt že zdaj dosegel vse zastavljene cilje. Nekatere je celo presegel. Po besedah govorcev na današnjem virtualnem sklepnem srečanju projekta je treba vzpostavljene dobre prakse nadaljevati.
Neodgovorno in prekomerno uživanje alkohola je namreč še vedno ena od največjih problematik slovenskega javnega zdravja. Podatki kažejo, da v Sloveniji zaradi razlogov, povezanih s pitjem alkohola, vsak dan umreta vsaj dve osebi, na letni ravni pa 900, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne.
Dodala je, da se na ministrstvu zavedajo, da je treba alkoholno problematiko obravnavati celovito in z medsektorskim sodelovanjem, torej kot so to počeli pri projektu SOPA. Zato si na ministrstvu prizadevajo, da bodo lahko s tem načinom dela nadaljevali tudi po zaključku projekta in zagotovili pogoje za nadaljevanje SOPA pristopa tudi na sistemski ravni.
Vodja projekta SOPA Tadeja Hočevar je predstavila cilje projekta in podatke o njihovem doseganju, ki kažejo, da so s projektom dosegli vse zastavljene cilje in nekatere celo presegli. Prek raznolikih dejavnosti so s projektom neposredno nagovorili 50.000 ljudi, v procesu opuščanja čezmernega pitja preko 4000 ljudi, s pomočjo sodelavcev projekta pa je prekomerno pitje uspešno opustilo skoraj 1000 ljudi.
Po oceni Hočevarjeve je bila zelo pomembna vzpostavitev ustrezne infrastrukture za vse dejavnosti projekta, ki bo lahko uporabna tudi po koncu projekta. Usposobili so 450 strokovnjakov za svetovanje ljudem, 135 za informiranje o alkoholni problematiki in 15 predstavnikov medijev za ustrezno poročanje o problematiki. Poleg tega so vzpostavili osem regijskih in 18 lokalnih meddiciplinarnih skupin za nagovarjanje alkoholne problematike.
Prav vzpostavitev tolikšne mreže raznolikih usposobljenih strokovnjakov je po oceni direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja največji uspeh projekta SOPA. Tako kot Magajnejeva je tudi on prepričan, da se bo po izteku projekta treba odločiti, kako obetavne rešitve in ugotovitve projekta vključiti v zdravstveni, socialni in ekonomski sistem.
Za zdravstvene stroške, povezane z neodgovornim pitjem alkohola, v Sloveniji letno namenimo preko 220 milijonov evrov. To pomeni več kot pol odstotka slovenskega BDP, je pojasnil Sušelj. Stroški zdravljenja odvisnosti od alkohola so bili v letu 2020 sicer nekoliko manjši kot leto prej, a je razlog za to verjetno slabša dostopnost pomoči zaradi epidemije novega koronavirusa in manj iskanja pomoči zaradi istega razloga, je še dodal direktor ZZZS.
Z epidemijo so se po besedah Valentine Vehovar z ministrstva za delo dejavniki za tveganje odvisnosti od alkohola še povečali. Pri alkoholni problematiki je izjemnega pomena preventiva, pri čemer lahko pripomorejo strokovno usposobljeni sodelavci v centrih za socialno delo (CSD). V okviru projekta SOPA so jih usposobili 54.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je med drugim dejal, da se moramo kot družba pripraviti na zaostritev alkoholne problematike, ki jo lahko pričakujemo po koncu epidemije covida-19. Pri nas že zdaj skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno. “To se da rešiti le z izmenjavo strokovnih znanj in medsektorskim sodelovanjem,” je prepričan tudi Krek.
