Izredni profesor s Fakultete za družbene vede Boštjan Udovič je v pogovoru za STA izrazil zaskrbljenost glede naraščajočih napetosti na ukrajinski meji. Kritičen je tako do Rusije kot ZDA, ki si ne prizadevata za zmanjšanje napetosti. Konflikt je označil za napenjanje mišic, kakršnemu smo bili priča že v Gruziji leta 2008.
“Bojim se, da položaj postaja že nevaren in bi se res lahko kaj zgodilo,” je dejal profesor glede velikega kopičenja ruskih sil na meji z Ukrajino, kar bi lahko bila priprava na invazijo na Ukrajino. Kritičen je predvsem zaradi odsotnosti Evropske unije, saj se o položaju na ukrajinsko-ruski meji pogovarjata predvsem Washington in Moskva, EU pa ni dovolj konstruktivna in aktivna pri reševanju položaja.
Do tega napetega položaja je prišlo po spremembi v Beli hiši pred enim letom, pa tudi po katastrofalnem umiku zahodnih sil iz Afganistana, je opozoril Udovič. Rusija je po njegovem mnenju očitno preračunala, da lahko spričo spremembe ravnotežja sil odločneje pritisne na Washington za uresničitev svojih interesov.
“Sedanji predsednik ZDA Joe Biden je zelo previden pri vseh mednarodnih akcijah in v tem kontekstu pušča več prostora drugim akterjem v mednarodni skupnosti,” je dejal Udovič. Bidnov predhodnik Donald Trump je bil bistveno bolj nepredvidljiv, je spomnil.
Spomnil je, da se Rusija še vedno sooča z gospodarskimi težavami, ki jih povzročajo ameriške in evropske sankcije zaradi zasedbe Krima. Po drugi strani pa se dokazuje tudi Kitajski in z napenjanjem mišic sporoča, da je še vedno pomembna velesila v mednarodni skupnosti, meni profesor.
To napenjanje mišic sicer lahko pripelje tudi do kakšnega incidenta in posledično konflikta, je še opozoril in izrazil upanje, da do tega vendarle ne bo prišlo. “Vsekakor si Rusija ne želi okupacije Ukrajine. Želi pa si omejitve širitve Nata,” je dejal Udovič.
A tu prihaja do kolizije nasprotujočih si pogledov na svet. “Na eni strani je ruski pogled, da morajo zaščititi svoje meje in zato potrebujejo vmesno cono, na drugi strani pa je zahodni pogled, da vsaka država, ki se želi včlaniti in izpolnjuje pogoje, lahko vstopi v zvezo Nato,” je razložil profesor in spomnil, da Zahod ni držal obljube, da se ne bo širil na vzhod.
“Pri iskanju izhoda iz konflikta, mislim, da je smiselno, da obe strani stopita korak nazaj,” je dodal. “Zahod bi se moral na nek način zavezati, da se širitve Nata dogajajo v dogovoru z Rusijo ter da se držijo svojih obljub iz 90. let o neširjenju na vzhod. Na drugi strani pa bi Rusija morala nemudoma umakniti vojake z ukrajinske meje in prenehati ogrožati Ukrajino,” meni Udovič.
Rusija sicer formalne zaveze Nata glede širjenja zagotovo ne bo dobila, a v diplomaciji veljajo tudi neformalne zaveze, je dodal.
“Konflikt se lahko reši le s pogovori, v katerih so vključeni vsi pomembni akterji, torej ZDA, EU, Rusija in Ukrajina,” je dodal in kritiziral dosedanje pogovore, ki niso vključevali Ukrajine. “Ta zdaj deluje bolj ali manj kot vojni plen,” je opozoril.
Na vprašanje, kakšno vlogo bi v konfliktu lahko igrala Slovenija, je Udovič izpostavil, da bi si morala Slovenija kot članica EU prizadevati, da evropska zunanja politika postane bolj proaktivna, kot članica Nata pa tudi, da se napetosti čim prej zniža. “Slovenija pa ne sme narediti napake, da bi zavzela kakršno koli stran v tem sporu. Zavzeti se mora predvsem za svoja načela in vrednote v zunanji politiki,” je v pogovoru za STA še opozoril Udovič.
