Slovenija

Prihodnost šolanja terja vključevanje in sodelovanje vseh v izobraževalnem procesu

Pandemija covida-19 ponuja priložnost za poglobljen premislek o prihodnosti izobraževanja z vključevanjem in sodelovanjem vseh v izobraževalnem procesu, saj šolanje na daljavo z uporabo IKT prinaša tako pozitivne kot tudi negativne posledice. To so glavna sporočila pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo šolanja med pandemijo.

 

V današnjem pogovoru na temo Šolanje med pandemijo: izgubljena generacija? v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji so sodelovali evropski poslanec Milan Zver (EPP), državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Damir Orehovec, predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin ter Špela Reš iz Centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout.

Zver je spomnil, da je Evropski parlament sprejel veliko resolucij o izobraževanju v času pandemije. Prilagoditev šolskih sistemov na novo situacijo po posameznih članicah EU poteka različno uspešno, a na splošno ni tako slabo. “Kot kažejo raziskave, je sicer skoraj 40 odstotkov Evropejcev slabših pri upravljanju z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT), a pri mlajših ni težav,” je dejal.

Poudaril je, da so vse države sprejemale primerljive ukrepe in da se je Evropa in z njo Slovenija dobro odzvala na zelo hude okoliščine. Dostopnost do izobraževanja v nekaterih segmentih je večja in zagotovo ni mogoče govoriti o izgubljeni generaciji, je še dodal ter pozval k “maksimalnemu izkoristku virov, ki jih imamo na voljo v dani situaciji.”

Z njim se strinja tudi Orehovec. “Prioriteta vlade je čim hitrejši povratek otrok v šole,” je dejal in izrazil upanje, da jim bo to v doglednem času uspelo, a je vse odvisno od zdravstvene situacije v državi. Kot je še napovedal, bodo po vrnitvi v šole pogledali “stanje pri znanju kot tudi na področju socialno-čustvenih kompetenc in skušali to sanirati.”

Navedel je, da so ob izbruhu epidemije zasledovali tri cilje: obdržati kontinuiteto izobraževanja in poskrbeti za ranljive skupine z dodatno pomočjo otrokom z učnimi težavami, da so se vrzeli znanja zanje zapolnjevale. “To prakso bomo obudili, ko bo to možno,” je dejal. Tretji cilj je, kot je še pojasnil, usposabljanje učiteljev in zagotavljanje tehnične opreme, za kar je zagotovljenih več kot 25 milijonov za nabavo opreme. V okviru programa React-EU bo po njegovih besedah na voljo še 20 milijonov, v načrtu okrevanja pa so predvidene še naložbe v vrednosti 300 milijonov evrov.

Po mnenju Kalinove se v drugem valu izobraževanja na daljavo vidijo prednosti in izboljšave. “Spomladi profesorji niso bili usposobljeni za tovrstno poučevanje, dostopnost do spletnih gradiv je bila slaba, vsem je bilo težko. Čez počitnice je prišlo do izboljšav. Dijaki zdaj lahko bolje sodelujejo, več je tudi sodelovanja med profesorji in dijaki, več je video konferenc, manj preobremenjenosti,” je strnila vtise. Kot je dodala, je kakovost izobraževanja preko spleta vendarle slabša, saj je težko delati od doma, motivacija peša, pojavljajo se duševne stiske. Med pozitivnimi posledicami je izpostavila več odgovornosti in empatičnosti med mladimi.

Reševa je opozorila na porast težav zaradi prekomerne uporabe IKT. “Na spletu ni le šola, so tudi zabavne vsebine, igre, serije, ipd. Mlajši kot je otrok, manj ima odgovornosti do šole, bolj so mamljive. Zato je pri osnovnošolskih otrocih ključna vloga staršev,” je dejala.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button