Ob 70. obletnici delovanja Slovenskega geološkega društva je izšlo devet znamk, med njimi tudi znamka Premogovnika Velenje, na kateri je upodobljen odkop v jami velenjskega premogovnika. Fotografija je delo avtorja Mirana Beškovnika, ki je sicer zaposlen v Premogovniku Velenje, s fotografiranjem pa se ukvarja ljubiteljsko.
Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, se v rudniku s pridobivanjem geoloških informacij ukvarjajo že od samega začetka obratovanja, geološke raziskave pa so potekale že veliko pred letom 1875, ko je premogovnik začel obratovati. Dobro poznavanje geološke zgradbe in pridobljene izkušnje ob spremljanju sestave tal na območju Šaleške doline v Premogovniku v zadnjih letih s pridom uporabljajo tudi pri različnih delih zunaj njihovega področja, zato je sodelovanje med obema institucijama že stalnica.
Slovensko geološko društvo se je ob 70-letnici delovanja odločilo, da izda devet znamk na temo geologije. Med njimi je tudi znamka, na kateri je upodobljen odkop v Premogovniku Velenje. Geološke značilnosti Šaleške doline, vlogo v slovenskem energetskem prostoru ter vplive na okolje in prostor so oktobra leta 2018 predstavili na zaključnem srečanju enega največjih dogodkov s področja geoznanosti v Sloveniji, in sicer na Slovenskem geološkem kongresu, ki je potekal v Velenju.
“V Premogovniku Velenje rezultate raziskovalnega dela ovrednotimo in strokovno interpretiramo z namenom čim boljšega ugotavljanja lege premogovih plasti v prostoru, da lahko nato načrtujemo prihodnje odkopavanje v nahajališču,” je ta teden povedal vodja področja raziskave in projektiranje v Premogovniku Velenje Gregor Jeromel.
Dejal je tudi, da pri izdelavi rudarskih projektov podajajo hidrogeološke osnove za potrebe projektiranja podzemnih objektov ter podatke, ki so potrebni za izračun dovoljenih odkopnih višin in zagotovitev varnega odkopavanja. Zaradi zagotavljanja učinkovitega odvodnjavanja in monitoringa je treba pravočasno načrtovati in izvajati ustrezne ukrepe.
Proces sanacije in rekultivacije pridobivalnega področja Premogovnika Velenje se bo nadaljeval tudi po zaključku odkopavanja z deli, ki tehnično zajemajo tudi hidrološki in geomehanski monitoring, ta pa se bo izvajal še vsaj 15 let po zaključku odkopavanja premoga v Šaleški dolini, je še dejal Jeromel.
