Prekrškovni postopek proti Pavlu Gantarju zaradi zapisa na Twitterju ustavljen

Okrajno sodišče v Novem mestu je ustavilo prekrškovni postopek, ki ga je proti nekdanjemu poslancu in ministru Pavlu Gantarju policija sprožila zaradi oktobrskega zapisa na Twitterju. Prijavo je podal generalni direktor policije Anton Olaj, saj naj bi Gantar s svojim zapisom razžalil policijo in policiste.

 

Olaja je zmotil Gantarjev zapis, objavljen 9. oktobra lani na Twitterju, ki se je nanašal na protest 5. oktobra lani v Ljubljani. “Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!,” je zapisal. Gantar je pozneje sicer pojasnjeval, da je bil v zapisu ironičen.

Olaj pa je menil, da je zapis “že sam po sebi objektivno žaljiv, ne glede na to, kdo ga je zapisal in na koga se nanaša”, zato je podal prijavo.

Policijska postaja Dolenjske toplice je nato izdala odločbo o prekršku. V odločbi, ki jo je takrat na Twitterju objavil Gantar, pa so zapisali, da je Gantar Olaju “povzročil občutek prizadetosti”, s čimer je storil prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Izrekli so mu globo v višini 250 evrov.

Kot pa je danes prek Twitterja sporočil Gantar, je Okrajno sodišče v Novem mestu na podlagi zahteve za sodno varstvo ustavilo prekrškovni postopek.

Sodišče v sodbi izpostavlja, da je za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. členu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki se je očital Gantarju, treba ugotoviti, “da storilec drugega izziva, spodbuja k pretepu, se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in z opisanimi izvršitvenimi dejanji pri drugem vzbudi občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu”.

Po oceni sodišča pa Gantarjev zapis pomeni kritiko dela policije na javnem shodu 5. oktobra lani, kjer so policisti dejansko uporabili solzivec in vodni top zoper udeležence shoda. Njegov komentar pa se nanaša na zadevo, ki je v javnem interesu. Z objavo omenjene izjave je Gantar izrazil svoje mnenje o ravnanju policije na shodu, “do česar ga upravičuje prav svoboda izražanja”, je zapisalo sodišče.

Po oceni sodišča tako v tem primeru “ne gre za izvršitvena ravnanja po prvem odstavku 6. člena zakona o javnem redu in miru, ki pomenijo nasilno in drzno vedenje”.

Source
STA
Back to top button