Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja zlorabe in negospodarno ravnanje v DUTB, je danes opravila zaslišanja v povezavi z nepremičninami družbe KLI Logatec, ki jih je kupila hčerinska družba Factor banke in so kasneje pristale na DUTB.
Gre za posel z okoli 130.000 kvadratnih metrov nepremičnin, ki jih je Factor banka prek hčerinske družbe Factor-In za več kot 12 milijonov evrov kupila leta 2008 v likvidacijskem postopku družbe KLI Logatec. Pri tem so za nakup in kasnejšo prodajo ustanovili konzorcij, v katerem sta bili poleg Factor-Ina, ki je bil uradni lastnik nepremičnin, še družbi Factor Leasing in družba Elo, ki sta bili zadolženi za upravljanje in nadaljnjo prodajo teh nepremičnin.
Nepremičnine je Factor banka kasneje, leta 2014, ko je imela izredno upravo, neuspešno skušala prodati za 15 milijonov evrov. S pripojitvijo Factor banke Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so leta 2016 na slabo banko prešla tudi ta zemljišča. DUTB je konec leta 2017 del zemljišč (okoli 51.000 kvadratnih metrov) nato prodala nepremičninski družbi Svet Re za dva milijona evrov. Svet Re je pet dni pozneje 30.000 kvadratov zemljišča Lonstroffu, ki je na tem zemljišču zgradil tovarno medicinskih elastomerov, prodal za tri milijone evrov, šele z denarjem od te kupnine pa nato poravnal kupnino DUTB.
Preiskovalno komisijo, ki jo vodi Aleksander Reberšek (NSi), je zanimalo ravnanje konzorcija leta 2008, med drugim odločitev Factor banke za nakup zemljišč in plačilo provizije, ki jo je družba Elo prek družbe Tantus plačala Mariu Bučanu.
Nekdanji direktor in lastnik družbe Elo, ki je v stečaju, Gregor Koritnik je povedal, da so provizijo Bučanu plačali, ker je “pripeljal posel”, torej jih seznanil s priložnostjo za nakup, saj prodaja v likvidacijskem postopku Kli Logatec ni bila oglaševana.
“Informacije o nepremičninah se plačujejo. To je dejstvo,” je dejal Koritnik in na pripombo članice komisije Meire Hot (SD) priznal, da niso imeli pogodbe o nepremičninskem posredovanju, da pa so imeli pogodbo o poslovnem sodelovanju, višina provizije, 3,5 odstotka, pa da je bila podobna kot pri nepremičninskem posredovanju. Za plačilo provizije je morala sicer družba Elo najeti kredit, ki ga je dobila pri Factor banki. Koritnik je zanikal, da bi šlo za podkupnino, kot je menil Reberšek, in tudi ni vedel, kako je Bučan dobil denar od podjetja Tantus.
Komisijo je čudilo, da plačilo provizije ni bilo opredeljeno v konzorcijski pogodbi in da pri posojilu Factor banke družbi Elo ni bil naveden namen.
Komisijo je prav tako zanimalo, zakaj je bil v konzorcij vključen Factor Leasing, saj da je imel enake zadolžitve kot Elo, torej upravljanje in prodajo nepremičnin. Koritnik je povedal, da je imel sam izkušnje s prodajanjem nepremičninskih kompleksov in je opravil veliko tehničnih nalog, ni pa imel “vez do določenih instanc kot potencialnih kupcev”, npr. dostopa do vodstva Pošte Slovenije, ki je bila po njegovih besedah med interesenti za nakup zemljišč.
Koritnik je povedal, da so bili v konzorciju prepričani, da gre za dober posel – tržna vrednost je bila ocenjena na 17,6 milijona evrov, likvidacijska vrednost na 15 milijonov evrov, kupljeno pa je bilo za 12,2 milijona evrov – nadaljnjo uspešno prodajo pa da je preprečila finančna kriza. Pri morebitni prodaji bi glede na konzorcijski dogovor Elo dobil 65 odstotkov dobička oz. bi nosil tolikšen delež izgube.
Odvetnik in stečajni upravitelj Andrej Kozelj je danes kot priča povedal, da je bil “idejni vodja zgodbe”. Bučan je namreč njemu povedal za priložnost za nakup. Kozelj je nato stopil v stik z družbo Elo – saj je kot stečajni upravitelj vrsto let sodeloval z očetom Gregorja Koritnika Srečkom Koritnikom, ki je cenilec nepremičnin in je Kozelju pomagal tudi pri prodajah v stečajnih postopkih – in po pridobitvi dodatnih informacij pri likvidacijskem upravitelju KLI Logatec Edvinu Makucu priložnost predstavil Factor banki. Tudi takratnega predsednika uprave Factor banke Borisa Pesjaka je namreč osebno poznal še iz mladosti.
Kozelj sicer na zaslišanju ni vedel nič o tem, da je bil konzorcij seznanjen s tem, koliko bo za zemljišča ponudil najboljši ponudnik – Koritnik je pred tem namreč zatrdil, da jim je Bučan povedal tudi, koliko bi morali ponuditi, da bi bili pri nakupu uspešni, ter da so nato prilagodili ponudbo.
Nekdanji direktor nekdanjega Factor-Ina Jure Vehovec je kot priča povedal, da je vse odločitve sprejemala banka, v kateri je bil sicer zaposlen kot strokovnjak za IT, ter da je direktorstvo prevzel, ker nihče drugi v banki tega ni želel, in tudi ni bil posebej plačan za to funkcijo. Komisija ga je spomnila, da ga to ne odvezuje odgovornosti kot direktorja – Factor-In je po navedbah komisije namreč plačeval Elu ne glede na to, da v času plačila še ni imel poročil o opravljenem delu.
Glede upravičenosti nakupa nepremičnin je Vehovec ponovil, da je o tem odločila banka, in dodal, da je leta 2008 kazalo, da je to dober posel, saj da so cenitve kazale na bistveno višjo ceno, kot so nato odšteli sami.
Komisija je sejo med zaslišanjem Vehovca zaprla za javnost, saj ga je spraševala o dokumentih z oznako interno.
Kot priča je bila za Vehovcem danes vabljena tudi Nuša Čeh.
