Vreme toliko vpliva na naše vsakdanje aktivnosti in počutje, da veliko število pregovorov, rekov in fraz, ki so povezani z vremenom, ni presenetljivo. Nastali so skozi desetletja ali stoletja na podlagi izkušenj pri opazovanju naravnih procesov. V času, ko so bile vremenske meritve s statistiko še precej redke in večina ljudi do njih ni imela dostopa, so napovedovali vreme tako, da so na primer rekli, da rdeče sonce na zahodu obeta lepo vreme, slabo pa bo, če močerad leze v hrib.
Klimatologija in pregovori
Vremenske dogodke so primerjali tudi z družbenim življenjem. Ferdo Kozak je zapisal, da so, kakor v vseh časih, zlasti tudi v današnjem, državno-politični interesi često le aprilsko vreme, ki se menja z vsako bistro nasprotnikovo potezo na šahovski deski politike. Lahko rečemo, da je v naši zgodovini marsikateri pesnik upal, da se nam bodo vremena zjasnila, a če se nam niso v politiki, so se vsaj v naravi? Poglejmo, kako so na veljavnost ljudske klimatologije vplivale aktualne podnebne spremembe.
Za lansko zimo in pomlad se je še za kako resničnega izkazal pregovor: »Prosinec (januar) mili, bog se usmili.« Klimatologi pravijo, da so izključno tople ali hladne zime redke, zlasti prva polovica januarja še črpa toploto iz dotoka morske mase, vendar gradient med morjem in celino počasi slabi. Ko se to zgodi, obstaja verjetnost, da bo februarja, lahko tudi marca, pritekala mrzla celinska masa.
Gregor, ki ga imamo za znanilca pomladi, je v vremenskih rekih pogosto omenjen. Na primer: »Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.« Temu smo bili priča lani, ko je bila na začetku marca še snežna odeja, pozneje pa je marsikje hitro skopnela. Ob čedalje višji legi sonca in vse daljšem svetlem delu dneva to sploh ni nenavadno. Če zapiha veter, zlasti vlažen jugozahodnik, je kopnenje snega še hitrejše.
Ko govorimo o vremenskih pregovorih, ki se vežejo na imena svetnikov, nikakor ne moremo mimo »mokre Zofke« in treh ledenih mož; sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij kraljujejo od 12. do 14. maja, dan zatem Zofija, simbol za deževen dan sredi maja. Ledenim možem pripisujejo »zasluge« za majsko pozebo. Nekoč so zaradi tega kurili v vinogradih, da bi zaščitili pridelek. Pregovorov o njih je veliko, denimo: »Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo,« in »Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.« Bojda je že od nekdaj tako, da je zelo verjetno, da bo maja vsaj ena večja nenadna ohladitev, ne glede na to, kako zelo si želimo sonca. Pojavlja se nekje sredi meseca. Izrazita ohladitev je praviloma povezana s splošno pomladansko izmenjavo zračnih mas sever–jug, zlasti ob nastanku anticiklona nad Atlantikom ali Skandinavijo.
»Če Zofija zemljo poškropi, vreme poleti prida ni.« Tudi ta rek ima podnebno razlago. Višje kot bodo temperature zraka – pri višjih temperaturah zrak vase sprejme več vodne pare, vodna para pa je gorivo za vse, kar se dogaja potem v atmosferi – močnejše so nevihte, močnejši so nalivi. Zofka je res vse bolj »poscana«, saj vse bolj opažamo, da v Sloveniji neurja postajajo vedno močnejša in se lahko večkrat ponovijo v enem dnevu. Pred leti je bilo tako, da so nevihte nastajale nad enim delom Slovenije in se niso premikale na primer proti vzhodu, če so nastale na zahodu. Zdaj pa nastajajo tako imenovane supercelične nevihte, ki lahko prepotujejo celo Slovenijo in pri tem sploh ne izgubijo moči.
Nastanek rekov
Pregovori kot stoletna modrost iz daljših vremenskih obdobij so bili nekoč edina širše dostopna klimatska statistika. Pogosto so se pojavljali v pratikah, ki so imele dokaj širok doseg. Bili so nepogrešljivi pri načrtovanju kmečkih opravil; da so si jih ljudje laže zapomnili, so jih oblikovali v rimah, s poosebljanji.
Na svetnike so vezani zaradi koledarja, za najbolj zanesljive pa veljajo predvsem pregovori o tipičnem vremenskem dogajanju v posameznem mesecu oziroma daljšem obdobju. Vsi ti stari pregovori v večini primerov držijo v osnovi, saj je vreme danes ekstremnejše. Včasih so rekli, da je edini pregovor, ki se vedno uresniči ta: »Če na novo leto sneži, novo leto daleč ni.« Ko gre za posledice podnebnih sprememb, pa velja pregovor: »Sejali smo veter, zdaj žanjemo vihar.« Pomembno je imeti na umu tudi to, da različne skupine ljudi različno dojemamo vreme. Za kmete, ki so bili glavni oblikovalci in sledilci ljudskih pregovorov, je bilo lepo vreme prav gotovo nekaj drugega kot danes, ko si večinoma želimo prijetnih sončnih dni za brezskrbno načrtovanje počitnic.
Simon Smole
