
Deželni svetnik Slovenske skupnosti v Furlaniji Julijski krajini (FJK) Marko Pisani se je danes srečal s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, Felicejem Zizo in Ferencem Horvathom. Ugotovili so, da je odprtih vprašanj veliko, in izrazili upanje, da bodo tovrstna srečanja postala stalnica, so povedali po sestanku.
Pisanija so na srečanju s predstavnikoma manjšin v DZ najbolj zanimale volitve manjšinskih poslancev v državni zbor. Predvsem so ga zanimali praktični vidiki oz. kje so kritične točke. “To je zelo pomembno tudi z vidika priprave našega osnutka zakona o volitvah oz. zajamčenem zastopstvu v deželnem svetu FJK,” je povedal. Meni sicer, da je ureditev izvolitve manjšinskih poslancev v Sloveniji vzorna in bi lahko bila zgled tudi za druge evropske države.
V nadaljevanju je izpostavil problematiko potrjevanja slovenskih diplom, ki predstavlja velik problem tudi za vse manjšine. Omenil je 4. deželno konferenco o varstvu slovenske manjšine, ki bo 9. in 16. maja in bo namenjena izvajanju deželnega zaščitnega zakona in vprašanju priznavanja študijskih naslovov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. “Na deželni konferenci želimo sprožiti to debato in tudi poiskati hitre rešitve, ne čakajoč na to, kar pripravlja EU. Gre za slovenske študente, ki gredo študirat v Ljubljano,” je poudaril Pisani.
Največji izziv v tem trenutku za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in tudi na Hrvaškem je po oceni Zize Radiotelevizija Koper/Capodistria. “V sporazumih, ki jih želimo skleniti v naslednjih mesecih s Hrvaško in Italijo, gre za zboljšanje oddajanja signala RTV Koper/Capodistria na celotnem območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, predvsem na Hrvaškem, ampak tudi v Italiji,” je povedal.
Kot je pojasnil, gre za dva obojestranska sporazuma med Slovenijo in Italijo ter med Slovenijo in Hrvaško v skladu s trilateralnim memorandumom iz leta 1992, ki govori o zaščitnem zakonu o avtohtoni italijanski narodni skupnosti. Tam je zapisano, da je treba v naslednjih letih skleniti tri obojestranske sporazume.
Eden je bil že sklenjen leta 1996 med Hrvaško in Italijo, ostala dva pa nikoli dana na mizo. “Vlada nam je maja lani dala zeleno luč, da lahko gremo v smeri priprave predloga takšnega sporazuma,” je dejal. Ob tem je napovedal skorajšnje sestanke s predstavniki italijanskih narodnih skupnosti na Hrvaškem in predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji.
“Ko smo se pogovarjali o različnih temah, smo ugotovili, da imajo vse manjšine zelo podobne probleme in izzive, ki jih moramo skupno reševati,” je dejal Horvath. Izrazil je upanje, da bi se vsaj enkrat letno srečali in “pripomogli k izboljšanju stanja narodnih skupnostih na območju, kjer živijo”.