Predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru obljublja podporo Slovencem na Hrvaškem (intervju)

Moj pristop do vseh manjšin je popolnoma enak, a oseba, ki prihaja iz neke narodne manjšine ne more enako preferirati vseh manjšin, ki jih zastopa, je za STA dejal Armin Hodžić, ki v hrvaškem parlamentu od aprilskih parlamentarnih volitev zastopa slovensko manjšino. Kljub temu obljublja, da bo prisluhnil slovenski skupnosti in jo podpiral.

Armin Hodžić v saboru poleg slovenske narodne manjšine zastopa še albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko narodno manjšino na Hrvaškem.

Doslej se je srečal z več predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, med njimi s slovenskim veleposlanikom Gašperjem Dovžanom ter predsednikom društva Slovenski dom Zagreb, članom vladnega sveta za narodne manjšine in predsednikom sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb Darkom Šoncem.

Teme pogovorov so bile po Hodžićevih besedah prihodnje sodelovanje s slovenskimi društvi na Hrvaškem, uvajanje slovenskega jezika v srednje in osnovne šole ter nakup prostorov Slovenskega doma na Masarykovi ulici v Zagrebu.

Prostore na Masarykovi ulici društvo želi odkupiti že vrsto let, a brez uspeha. “Ne vem, zakaj to v vseh teh letih ni bilo uspešno rešeno, verjamem pa, da obstaja racionalen razlog,” je dejal Hodžić. Kot je pojasnil, se v natančne razloge za težave z odkupom prostorov še ni poglabljal, so pa to temo na njegovo pobudo vključili v operativni vladni program narodnih manjšin za obdobje 2024-2028. V njem piše, da bo vlada razmislila o nakupu ali darovanju prostorov društvu Slovenski dom Zagreb.

Glede uvajanja slovenskega jezika Hodžić obljublja vso možno podporo. Sredstev je dovolj, pravi, a obenem poudarja, da je uvajanje slovenščine odvisno tudi od interesa otrok in ljudi na terenu.

Pred Hodžićem je bila predstavnica slovenske manjšine v saboru dva mandata Albanka Ermina Lekaj Prljaskaj. Slovenska manjšina v tem obdobju z njo praktično ni imela sodelovanja, so STA neuradno zaupali nekateri predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem.

Hodžić je za STA dejal, da sodelovanja v preteklosti ni bilo niti z bošnjaško manjšino, iz katere prihaja sam. Poudaril je, da je njegovo stališče drugačno. “Moj pristop do vseh manjšin je popolnoma enak, ob spoznanju, da niti jaz niti kdo drug preprosto ne more pričakovati, da bo oseba, ki prihaja iz neke matične narodne manjšine, lahko enako preferirala vse narodne manjšine. To je na žalost past in napaka te volilne enote oz. tega, da smo vsi skupaj,” je opozoril.

Odkar je poslanec, je po njegovih besedah vseeno prišlo do premikov. “Prejšnji operativni programi so se v zelo majhni meri dotikali preostalih štirih narodnih manjšin, ki niso bile parlamentarne. Zdaj sem vztrajal, da so eksplicitno navedene vse narodne manjšine,” je pojasnil.

Ocenil je, da v prihodnosti lahko vzpostavijo konkretno in dobro sodelovanje na zadovoljstvo pripadnikov slovenske manjšine, a dodal, da je “težko nekaj obljubiti in reči, da bomo s čarobno paličico vse to spremenili”.

Kar se bo oz. se je zagotovo spremenilo, je po njegovih besedah pristop. “Želim pomagati, želim biti glas vseh manjšin v saboru. To, kar potrebujem, je dvosmerna komunikacija – da mi slovenska skupnost zelo jasno artikulira, kaj so njeni problemi in kaj so potencialne rešitve, da bi vedel, v katero smer bi se morale razvijati stvari,” je pojasnil.

Po hrvaški zakonodaji Albanci in Bošnjaki ter manj številčni Slovenci, Makedonci in Črnogorci volijo skupnega saborskega predstavnika, ki zaradi številčnejših Albancev in Bošnjakov v praksi lahko pride le iz teh dveh manjšin.

“Dejstvo je, da je ta sistem nepravičen do manjših manjšin, ki ne dobijo možnosti, da dobijo svojega predstavnika,” priznava Hodžić. Obenem meni, da je še posebno nepravičen do večjih manjšin, kot sta bošnjaška in albanska, ki si delita predstavnika v saboru. Pravi tudi, da gre za strateško pomembne manjšine in da bi bilo to problematiko v prihodnosti treba bolj aktualizirati.

Hodžić sicer meni, da hrvaška vlada ima posluh za narodne manjšine, zadnje obdobje pa opisuje kot infrastrukturno renesanso. “Dejstvo je, da imamo od leta 2016 do danes, v treh mandatih, operativne programe za narodne manjšine in da so bili storjeni veliki koraki,” je pojasnil, hkrati pa opozoril, da se stvari lahko premaknejo naprej, a da je to vedno odvisno tudi od tega, kako manjšine predstavijo svoje potrebe.

Med zadnjim hrvaškim popisom prebivalstva leta 2021 se je za Slovence opredelilo 7729 prebivalcev. Po statističnih podatkih iz oktobra 2023, ki jih navaja urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, poleg njih na Hrvaškem živi še 18.660 slovenskih državljanov – od tega jih ima 17.434 prijavljeno stalno bivališče, 1226 pa jih na Hrvaškem biva začasno.

Preverite tudi
Close
Back to top button