Predlogu novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki določa nov rok za izplačilo zadržanih sredstev in spreminja določbe zakona v povezavi z zagotovljenimi sredstvi za Slovenski podjetniški sklad, se po predstavitvi stališč poslanskih skupin v DZ obeta podpora. DZ bo o njem glasoval še danes.
Po predlogu se rok za izplačilo zadržanih sredstev v višini 20 odstotkov višine pomoči oz. razliko do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec po tem zakonu, podaljšuje s konca februarja na konec avgusta. Ob tem se popravlja neskladje dikcije zakona z njegovim namenom, saj so sredstva za Slovenski podjetniški sklad zagotovljena v višini 10 milijonov evrov v letu 2023 in 10 milijonov evrov v letu 2024. Sredstva so po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana zagotovljena v bilanci B ministrstva.
Lani je bilo za 266 milijonov evrov izplačil pomoči, zaradi neizpolnjevanja pogojev je bilo za 16 milijonov evrov vračil. 20 odstotkov sredstev je zadržanih za korekcijo, ki bi morala biti izpeljana do konca februarja. “Ta temelji na podatkih od prodajalcev elektrike in elektrodistributerjev, ker pa je prenos podatkov počasnejši, se rok podaljšuje, tako da bo ta izvedene v celoti in pravilno,” je pojasnil Židan. Po njegovih navedbah sprememba instrukcijskega roka ne vpliva na hitrost obdelave vlog.
V koaliciji so spomnili na ukrepe, ki jih je vlada sprejela za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ob energetski draginji. Po mnenju Jurija Lepa iz Svobode se vlada na krize odziva hitro in učinkovito ter nadgrajuje in popravlja, če je treba kaj spremeniti. “Jasno je, da pomoč tako velikega obsega in pri tako velikem številu upravičencev ne more potekati brez zapletov, zlasti ker vse poteka v strogo odmerjenih okvirih dovoljenih državnih pomoči po pravilih EU,” je dodala Bojana Muršič iz SD.
Podporo predlogu so napovedali tudi v SDS in NSi. V SDS po besedah Franca Rosca predlog podpirajo, saj je na podlagi ocene iz začetka leta 2023 80 odstotkov subvencij že izplačanih, v fazi preveritve dejanskega stanja pa je bilo ugotovljeno, da so bile ocene pomembno višje, zato se bo za preverbo pora porabilo nekoliko več časa. V NSi, kjer predlog prav tako podpirajo, pa so bili kritični do tega, da jim vlada pri sprejemanju osnovnega zkona ni prisluhnila. “Če bi predlagatelj konec leta 2022 vsaj malo prisluhnil našim opozorilom, ta novela ne bi bila potrebna, pomoč gospodarstvu pa bi bila učinkovitejša,” je ocenil Jožef Horvat.
NSi je takrat neuspešno predlagala cenovno kapico na ceno električne energije. “Zdaj bomo pač prisiljeni igrati podaljške do konca avgusta, namesto da bi zmagali že konec februarja,” je dodal Horvat. Kot je spomnil, NSi takratnega zakona ni podprla, saj je problematizirala predvsem neracionalno zbirokratiziran proces vnašanja in procesiranja vlog ter opozarjala, da vlog v predpisanem roku ne bo mogoče sprocesirati. “Sprememba ne temelji na resnih argumentih, gospodarstvo pa ne more trpeti škode, če mehanizmi v zakonu niso korektno pripravljeni,” je poudaril.
