Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, t. i. SLAPP tožbe. Predlog uvaja ukrepe za zaščito fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo sodnih postopkov. Pripombe na predlog je mogoče podati do 31. januarja prihodnje leto.
Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti oz. SLAPP tožbe pomenijo obliko zlorabe pravnih sredstev, saj namen teh tožb ni uveljavljanje pravic v sodnem postopku, temveč so vložene z namenom zastraševanja toženih strank, omejevanja svobode izražanja in tudi preprečevanja oziroma omejevanja kritične javne razprave.
SLAPP tožbe za toženo stranko pomenijo veliko finančno in časovno breme, običajno pa so uperjene zoper novinarje, medije in nevladne organizacije. Kot ugotavljajo na ministrstvu za pravosodje, se število SLAPP tožb v zadnjem času povečuje, tako na ravni EU kot v Sloveniji.
Cilj predlaganega zakona pa je krepitev ustavne pravice do svobode izražanja, upoštevanje temeljne pravice ljudi do pridobivanja nepristranskih informacij ter spoštovanje temeljne pravice do zaščite ugleda, varstva osebnih podatkov in zasebnosti.
Predlog zakona tako ureja zaščitne ukrepe za varstvo fizičnih in pravnih oseb, ki se javno udejstvujejo v sodnih postopkih zaradi javnega udejstvovanja in njihovo varstvo pred zlorabljenimi sodnimi postopki.
Med zaščitnimi ukrepi predvideva, da lahko upravičenec v postopku poda predlog, da sodišče tožeči stranki naloži plačilo varščine za stroške postopka, ki bi jih bilo treba v primeru neuspeha povrniti toženi stranki. Če tožeča stranka v roku, ki ga določi sodišče, ne plača varščine, se šteje, da je umaknila tožbo.
Prav tako predlog predvideva, da lahko predstavnik nevladne organizacije, sindikata, zbornice ali podobne organizacije v sodnem postopku spremlja upravičenca in mu nudi podporo.
Določa tudi možnost zgodnje zavrnitve tožbe. Tako lahko sodišče na predlog upravičenca oceni, da gre zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja, ter tožečo stranko pozove, da izkaže, da njen zahtevek ni očitno neutemeljen. Če tožeča stranka tega ne izkaže, sodišče njen zahtevek po opravljeni glavni obravnavi zavrne.
Tožeča stranka, ki s tožbo ne uspe, ali uspe s sorazmerno majhnim delom, in sodišče ugotovi, da gre za zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja, bi bila po predlogu dolžna upravičencu poleg stroškov, ki so bili potrebni za postopek, povrniti tudi druge stroške, ki so mu nastali zaradi postopka, še predvideva predlog zakona.
V primeru očitno zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje javnega udejstvovanja bi lahko sodišče tožeči stranki izreklo tudi denarno kazen v višini največ 5000 evrov.
