Predlog sprememb referendumske ureditve v nadaljnjo obravnavo

DZ je po opravljeni splošni razpravi prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi in ga poslal v drugo obravnavo. Predlog, ki zakon po več kot desetih letih usklajuje z ustavnimi spremembami referendumske ureditve, ima zagotovljeno podporo vseh poslanskih skupin z izjemo SDS.

Za sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je bila potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. Za je glasovalo 56, proti pa 24 poslancev.

Predlog so vložile koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Tereza Novak iz Svobode, so spremembe veljavnega zakona potrebne zaradi dokončne uskladitve zakona s spremembami 90. člena ustave iz leta 2013 in zaradi uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede ureditve referendumskega spora iz leta 2018.

Ustavne spremembe so sicer posegle v tri sestavine referendumske ureditve. Tako so zmanjšale število možnih predlagateljev referenduma, določile, v kakšnih primerih je referendum prepovedan, ter uvedle zavrnitveni kvorum. Zakonodajni referendum lahko zahtevajo samo še volivci, referenduma ni več dopustno razpisati o določenih zakonih, za zavrnitev zakona pa je potreba večina, ki predstavlja najmanj petino glasov vseh volivcev.

Medtem ko je DZ prepoved referenduma o nekaterih zakonih uzakonil leta 2020, pa drugi dve sestavini iz sprememb ustave v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi še vedno nista zapisani v zakonu. Predlog torej povzema besedilo določbe spremenjenega člena ustave glede zavrnitvenega kvoruma in predlagateljev referenduma. Poleg tega zakon usklajuje z ustavno odločbo glede referendumskega spora.

Med drugimi rešitvami predlagatelji izpostavljajo odpravo fizičnih obrazcev v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma. Predlagajo, da se podpora podpiše pred upravnim organom in zabeleži v elektronski obliki, je še navedla Novak.

Predlog podpira tudi vlada. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča predlog predstavlja že dolgo pričakovano uskladitev zakona s spremembami ustave ter v polni meri uveljavlja odločbo ustavnega sodišča.

V poslanski skupini Svoboda so kot eni izmed predlagateljev prepričani, da je nastopil čas, da DZ kot zakonodajalec izpolni svojo dolžnost, “najprej do samega sebe kot ustavodajalca in tudi do ustavnega sodišča”, je stališče poslanske skupine predstavila Lucija Tacer. Izpostavila je, da gre za rešitve, ki se jih niso spomnili poslanci, ampak pravni strokovnjaki. Ker sledijo ustavnemu zakonu, odločbi ustavnega sodišča, predlogu vladne delovne skupine iz leta 2019 in predlogu prejšnje vlade, v Svobodi menijo, da bi moral predlog dobiti zadostno dvotretjinsko podporo.

Predlog podpirajo tudi poslanci SD, saj po besedah Predraga Bakovića zagotavlja zlasti načelo predvidljivosti, preglednosti in učinkovitosti referendumskih postopkov. Zakon po njegovih besedah izhaja iz ustavnih načel ljudske suverenosti in demokratičnosti, na podlagi katerih v okviru sprememb ustave uveljavlja pravico volivcev, ki izhaja iz 44. člena ustave.

“Po več kot desetih letih, ko je državni zbor zbor s prepričljivo ustavno večino odločil, da je referendum kot temeljni postulat neposredne demokracije v pristojnosti volivk in volivcev, danes z novelo po dolgem času harmoniziramo in dodatno urejamo področje, ki ga noben sklic državnega zbora po letu 2013 ni bil sposoben narediti,” pa je izpostavil poslanec Levice Milan Jakopovič. V Levici ocenjujejo, da s predlogom omogočajo boljšo in učinkovitejše izvrševanja aktivne volilne pravice ter jasno in nedvoumno prepoznavanje izražene volje volivcev.

Medtem pa so podporo predlogu odrekli poslanci SDS. Sicer se strinjajo, da je uskladitev zakona z ustavnimi spremembami in ustavno odločbo potrebna, moti pa jih odprava fizičnih obrazcev za oddajo podpore v postopku zbiranja podpisov za razpis referenduma. Po besedah Branka Grimsa s tem organizator referenduma ne bo več imel možnosti vpogleda, nadzora in rekonstrukcije dogajanja, če se izkaže, da je šlo karkoli narobe. To po njegovi oceni “avtomatično pomeni, da lahko pride do zlorab”.

Nekatere pomisleke glede varnosti pri zbiranju in obdelavi osebnih podatkov so izpostavili tudi v NSi. “Po drugi strani pa se zavedamo, da smo v digitalni dobi in da je verjetno dovolj škatel, ki jih je treba prinašati v državni zbor,” je dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Ob tem je spomnila na zagotovila predlagateljev, da je v evidenci volilne pravice vzpostavljen sistem revizijskih sledi z natančnim časovnim zapisom, ki omogoča vpogled v vse zapise, povezane z referendumskimi postopki. Kljub nekaterim pomislekom v NSi predlog podpirajo.

Back to top button