Predlog sprememb kazenskega zakonika NSi zaključil parlamentarni postopek

Poslanci DZ so s 26 glasovi za in 45 proti odločili, da predlog sprememb kazenskega zakonika NSi ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, po katerem zastaralni rok za pregon kaznivih dejanj po začetku glavne obravnave na sodišču ne bi več tekel, so poleg NSi podprli še v SDS, koalicija pa je glasovala proti.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v torek ob prvi obravnavi zakona v DZ poudaril, da se zdi, da v Sloveniji odmevni primeri na koncu pogosto zastarajo, kriminalci pa tako za vedno obveljajo kot nedolžni. Tisti, ki so zares nedolžni, pa zaradi zastaranja ne dobijo zadoščenja v obliki oprostilne sodbe, je dejal. “Številni kriminalci denar očitno imajo, najamejo zgolj vrhunske odvetnike in potem se začne igra izčrpavanja. Ne dvigujejo pošte, serijsko vlagajo pritožbe, menjavajo odvetnike ali pa celo tako resno zbolijo, da se obravnav ne morejo udeleževati,” je ponazoril.

V NSi so tako predlagali, da se v kazenski zakonik dopiše, da zastaralni rok kazenskega pregona preneha teči, ko se začne glavna obravnava na sodišču. Hkrati so predlagali, da se v primeru kazenskega pregona ukine zastaralni rok za novo sojenje po razveljavljeni pravnomočni obsodbi.

Vlada je predlogu NSi nasprotovala. Kot je med drugim dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič, predlog ne upošteva različnih sistemov zastaranja kazenskega pregona in je glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona in roka za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe nejasen. Ob tem je napovedala širše spremembe kazenskega zakonika, v katerih bodo na ministrstvu naslovili tudi področje zastaranja, ki da je potrebno sprememb.

Poleg NSi pa so predlog podprli tudi v SDS. Poslanci te stranke po besedah Zorana Mojškerca menijo, da je predlog na mestu zaradi “neučinkovitosti pravosodnega sistema”. Ob tem je sicer poudaril, da je institut zastaranja vezan na zaščito posameznika, da ga država, ki ima na voljo ves svoj represivni aparat, ne more preganjati v nedogled. V SDS so si sicer želeli v nadaljnji obravnavi predlog popraviti tako, da bi lahko obtoženi, ki pričakujejo oprostilno sodbo, “zahtevali, da se le ta izreče”.

V koaliciji pa so predlagane spremembe označili za povsem neustrezne. Poslanka SD Meira Hot je izpostavila, da je kazenski zakonik temeljni akt kazenskega materialnega prava v Sloveniji, zato morajo biti njegove spremembe vselej premišljene. Ustavno sodišče se je po njenih besedah že večkrat izreklo, da ima zastaranje v kaznovalnih postopkih ustavnopravni pomen tudi z vidika pravne varnosti in načela zaupanja posameznika v pravo. Predlagano rešitev je označila za površno in enoznačno.

V Levici so prepričani, da je treba na področju zastaralnih rokov v kazenskem pravu vpeljati spremembe, a ne tako, da zastaralni rok za pregon kaznivih dejanj od začetka glavne obravnave ne teče več, je povedal poslanec Milan Jakopovič. Menijo, da se zastaranja ne smejo dogajati in da mora država zagotoviti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer država v pravice posameznika ne more posegati neomejeno in nesorazmerno dolgo.

Da institut zastaranja omejuje samovoljnost ali arbitrarnost države, ki ima na voljo le določen čas, da uvede, izvede in z izrekom ali izvršitvijo kazenske sankcije konča postopek zoper posameznika, je poudarila tudi poslanka Svobode Andreja Živic. S časom se po njenih besedah otežujejo tudi možnosti dokazovanja. Povečuje se možnost pravnih zmot, zato tudi razlogi pravne varnosti govorijo v prid instituta zastaranja, je dodala na torkovi seji DZ.

Back to top button